Jedro

Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za tri urno odsotnost priče z dela, torej za čas same prisotnosti na sodišču ter za čas poti na sodišče in nazaj na delo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna pričinemu delodajalcu: A. d.o.o. iz naslova nadomestila plače v roku 15 dni plačati še 19,14 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (v zavrnitvi presežka stroškovnega predloga (za znesek 47,85 EUR) v II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči B. B. priznalo stroške in jih naložilo v plačilo tožniku, in sicer iz naslova potnih stroškov v višini 28,89 EUR na račun priče in iz naslova nadomestila plače v višini 9,57 EUR na račun pričinega delodajalca (I. točka izreka). V presežku (za znesek 66,96 EUR) je stroškovni predlog zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep oziroma zoper njegov zavrnilni del se pritožuje pričin delodajalec – A. d. o. o. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in stroškovnemu predlogu ugodi še v preostalem delu. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje priči ni priznalo nadomestila plače za zahtevanih 8 ur, pač pa le za čas, ko je bil prisoten na sodišču. Skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela. Gre torej za odsotnost z dela, ki po vsebini ne pomeni le časa, ko je priča pred sodiščem zaslišana, pač pa ta čas nedvomno vključuje tudi čas, ki je potreben za prihod na sodišče in odhod iz sodišča. Pojasnjuje, da priča B. B. kot delavec svojega dela zaradi vabljenja na sodišče ni mogel opravljati, zato mu je bilo priznano nadomestilo plače za 8 ur. Delovni proces pri delodajalcu je namreč take narave, da priča svojega dela – odvoza smeti ne more opravljati le nekaj ur, ampak gre za kontinuirano opravljanje dela vseh 8 ur vsak dan v tednu. Zato meni, da je utemeljen zahtevek za povrnitev nadomestila plače za 8 ur.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Skladno s prvim odstavkom 242. člena ZPP ima priča (med drugim) pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nasl.) v prvem odstavku 12. člena določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo. Skladno s prvim odstavkom 13. člena navedenega pravilnika zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. 6. Na podlagi navedenih določil je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožniku, ki je predlagal zaslišanje priče B. B., naložilo, da povrne delodajalcu te priče znesek nadomestila plače v višini 9,57 EUR (tretji odstavek 242. člena in prvi odstavek 153. člena ZPP). Navedeni znesek predstavlja nadomestilo plače za eno urno odsotnost priče z dela. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bila priča na sodišču prisotna (le) od 10.45. do 11. 20. ure, zato je v presežku stroškovni predlog zavrnilo.

7. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da imajo skladno z že navedenim prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, pri čemer odsotnost z dela ne vključuje zgolj samega pričanja na sodišču, pač pa tudi odsotnost z dela zaradi poti na sodišče in nazaj na delo. Priča B. B. je na narok, ki je bil na sedežu sodišča v Ljubljani, prišel iz C., kjer je sedež njegovega delodajalca in kjer opravlja delo. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za tri urno odsotnost priče z dela, torej za čas same prisotnosti na sodišču ter za čas poti na sodišče in nazaj v C.. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu – II. točki izreka delno spremenilo tako, da je tožnik dolžan pričinemu delodajalcu iz naslova nadomestila plače plačati še 19,14 EUR, kolikor znaša nadomestilo plače še za dve uri odsotnosti priče z dela (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu (v zavrnitvi presežka stroškovnega predloga (za znesek 47,85 EUR) v II. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je pričin delodajalec s pritožbo uspel le v manjšem delu, je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).