Jedro

Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinji V. P. in T. Č. nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojni F. Č. ni zapustil premoženja.

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja M. D., iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi. Navaja, da je iz smrtovnice in pripravljalne vloge V. P. izhajalo, da je v zapuščino po zapustniku spadala tudi premičnina, osebno vozilo Opel tip DL 11. Dedinja M. D. je z vlogo izrecno predlagala, da naj sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 203. člena ZD izvede zapuščinsko obravnavo ter razpiše narok, sodišče pa je nasprotno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Do predloga dedinje M. D. se sodišče ni opredelilo. Dedinja uveljavlja bistveno kršitev določil zapuščinskega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 203. člena in 163. členom ZD. Z nerazpisom zapuščinske obravnave je sodišče povzročilo bistveno kršitev določil zapuščinskega postopka, saj je očitno spregledalo, da je bilo v smrtovnici navedeno tudi premično premoženje. Pogoji za izvedbo zapuščinske obravnave po drugem odstavku 203. člena ZD so bili izpolnjeni. Sodišče lahko odloči med drugim, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če gre le za premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave, sodišče pa podlage za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, ni imelo. Če je sporno, ali je zapustnik imel kaj premoženja, imajo dediči pravico, da to uveljavljajo v prvem vrsti v zapuščinskem postopku. Tudi če zapuščino predstavlja le premično premoženje, je sodišče dolžno zapuščinsko obravnavo opraviti. V nadaljevanju pojasnjuje, da je izvedbo zapuščinske obravnave predlagala tudi iz razloga, ker je želela uveljavljati zahtevek na vrnitev darila v zapuščino, pogodba o priznanju deleža na premoženju je namreč po njenem mnenju nična. Pri pogodbi gre za navidezen, fiktiven pravni posel, ki je skrival darilo. O vrnitvi daril pa lahko sodišče odloči v zapuščinskem postopku, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo.

3. Na pritožbo sta odgovorili dedinji V. P. in T. Č. Obširno pojasnjujeta vsebino notarskega zapisa mešane pogodbe SV 749/2010, ne dvomita v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in navajata, da pritožnica deloma navaja razloge, ki niso in ne morejo biti pritožbeni temelj v zapuščinskem postopku. Pokojnik ni imel premoženja, ki bi spadalo v zapuščinsko maso. Priglašata pritožbene stroške in predlagata, da sodišče na podlagi tretjega odstavka 174. člena ZD odloči, da jima je pritožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, ki jima jih je povzročila z očitnim nepoštenim ravnanjem.

4. Dedinja M. D. je vložila še odgovor na odgovor na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožba pravilno navaja, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo tudi takrat, ko gre le za premično premoženje, pa dediči zahtevajo glavno obravnavo (obravnava se ne opravi, če nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave – drugi odstavek 203. člena Zakona o dedovanju, ZD). Napačno pa navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za svojo odločitev, da zapuščinske obravnave ne opravi, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da pokojni ni zapustil ne premičnega, ne nepremičnega premoženja. V notarskem zapisu pogodbe o priznanju deleža na premoženju in pogodbe o dosmrtnem preživljanju SV 749/2010 z dne 2.8.2010 je bilo namreč dogovorjeno tudi, da F. Č. denarne hranilne vloge, ki jih bo imel na osebnem računu, zapušča v primeru svoje smrti svoji hčerki V. Č., prav tako vse svoje premično premoženje, ki se nahaja v prostorih hiše, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s trenutkom svoje smrti ji je izročil tudi osebno vozilo znamke Opel tip DL 11 – ... oznake Corsa 1,2. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (glej IX. člen pogodbe), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, s tem, da je izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato ne spada v zapuščino pogodbenika, ki je svoje premoženje s pogodbo odsvojil, in so zmotne drugačne pritožbene navedbe, da je v zapuščino po zapustniku spadala tudi premičnina, osebno vozilo Opel tip DL 11. V smrtovnici naveden avto in sredstva na računu banke tako niso spadala v zapuščino, enako velja tudi glede nepremičnine, stanovanjske hiše z vrtom na naslovu ..., sodišče pa je ugotovilo tudi, da zapustnik ni bil lastnik vrednostnih papirjev. Poseben in drugačen odgovor sodišča, kot ugotovitev, da pokojni ni zapustil ne premičnega, ne nepremičnega premoženja, v izpodbijanem sklepu zato ni bil potreben.

7. Glede na to, da torej tudi premičnega premoženja zapustnik ni zapustil, zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.

8. Glede zahtevka na vrnitev darila v zapuščino, ki ga pritožnica veže na sklenjeno pogodbo, sestavljeno v obliki notarskega zapisa, opr. št. SV 749/2010 z dne 2.8.2010, pa je ugotoviti, da lahko dedinja zatrjevano fiktivnost pravnega posla oziroma ničnost pogodbe uveljavlja v pravdnem postopku.

9. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

10. Dedinji T. Č. in V. P. predlagata, da sodišče odloči, da jima pritožnica povrne stroške pritožbenega postopka v skladu s tretjim odstavkom 174. člena ZD zaradi neutemeljenih pritožbenih navedb in ker izpodbija tudi priznani delež še živeče matere, kar naj bi bilo očitno nepošteno ravnanje, in ker je sama zamolčala prejeta darila. Navedene trditve niso utemeljene. Izpodbijanje priznanega deleža še živeče matere je nerelevantno, takšne dodatne navedbe pa ne predstavljajo očitno nepoštenega ravnanja. Glede na vsebino pritožbe, očitno nepoštenega ravnanja tudi ne predstavlja dejstvo, da sama ni navedla, katera darila je od staršev prejela. Ker uporaba tretjega odstavka 174. člena ZD ne pride v poštev, nosita T. Č. in V. P. sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).