Jedro

Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 se delno ugodi, pritožbi zakonitega udeleženca A. d.o.o. - v stečaju pa v celoti in se sklep z dne 27. 5. 2021 v točki III. izreka glede parcel 47/29 in 47/30, k.o. Y, točki IV. izreka, točki V. izreka, točki VI. izreka glede parcele 47/30, k.o. Y, točki VII. izreka, točkah IX.I., IX.II., X.I., X.II., X.III., X.IV., X.VIII. izreka, prvi alineji točke XI. izreka v zvezi s parcelama 47/29 in 47/30, k.o. Y, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 5. 2021 v točkah II in VIII izreka potrdi.

III. Pritožbi predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 5. 2021 je sodišče prve stopnje v točki I izreka dovolilo vse spremembe predloga do dneva izdaje tega sklepa, v točki II izreka zavrglo predlog glede parcele št. 47/2, k.o. Y v točki III izreka ugotovilo, da so parcele št. 47/29, 47/30, 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25 in 47/39, k.o. Y, individualno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe v etažni lastnini na naslovu Cesta 92 in 94, z ID znakom 0000-161, stoječi na parceli št. 47/2, iste k.o. V ostalem delu, to je glede parcel št. 39/12, 39/6, 47/9, 47/28, 39/11, 544/6, 47/31, 47/27, 47/33, 47/37, 47/24, 47/38, 47/13 in 47/12, k.o. Y, je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi iz prejšnje točke zavrnilo (točka IV izreka). Na parceli št. 47/29, k.o. Y, je ustanovilo odkupno pravico v korist upravičenca A., d.o.o. - v stečaju, za čas treh let od izvedbe vpisa v zemljiško knjigo na podlagi te odločbe, pri čemer pravica učinkuje tudi v korist univerzalnih pravnih naslednikov upravičenca ali singularnih pravnih naslednikov glede njegovih upravičenj na tej parceli (točka V izreka). Zavrnilo pa je predlog za ustanovitev odkupne pravice na parcelah št. 47/26 in 47/30, k.o. Y, v korist upravičenca A., d.o.o. - v stečaju (točka VI izreka). V točki VII izreka je ugotovilo, da na parceli št. 47/5, k.o. Y, obstoji neodplačna neprava stvarna služnost uporabe in nadzora, upravljanja, vzdrževanja in popravila obstoječega elektroenergetskega voda, ki poteka po trasi, vrisani v izvršilnem načrtu Elektro d.d., z dne 4. 4. 2019, ki postane sestavni del izreka tega sklepa, vključno z dovozom in dostopom za potrebe naštetih aktivnosti po najkrajši poti z javne ceste na parceli št. 544/6 iste k.o., za čas obratovanja elektroenergetskega infrastrukturnega objekta, v korist imetnika: Elektro, d d. V točki VIII izreka pa je v ostalem delu, to je glede predloga udeleženca Elektro, d.d., za ugotovitev obstoja neodplačne stvarne služnosti izgradnje ali rekonstrukcije elektroenergetskega infrastrukturnega objekta (srednjenapetostnega elektroenergetskega voda), vključno z ustreznimi dovozi in dohodi do novega oziroma rekonstruiranega objekta, ta nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. V točki IX izreka je ugotovilo, da ne obstojijo izvedene pravice, ki so naštete pod točkami IX.I. do IX.IX. izreka. V točki X. izreka je odločilo, da se ta nepravdni postopek ustavi in se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka glede predloga predlagateljev za ugotovitev neobstoja izvedenih pravic, ki so naštete pod točkami X.I. do X.IV. izreka in pod točko X.VIII. izreka. V točki XI izreka je odločilo, da se po uradni dolžnosti izvedejo zemljiškoknjižni vpisi po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Z izpodbijanim popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 23. 8. 2021 je sodišče prve stopnje v točki I izreka sklep z dne 27. 5. 2021 v izreku popravilo tako, da se točka „X.VIII. - pri parceli 47/25“ pravilno označi kot „X.V. - pri parceli št. 47/25“, besedna zveza „izvedene pravice iz točk X.I. - X.VIII.“ v zadnjem odstavku točke XI. pravilno glasi „izvedene pravice iz točk X.I. - X.V.“ V točki II izreka je sklep z dne 27.5.2021 dopolnilo tako, da je v izreku dodalo nove točke, to je XII., v kateri je zavrglo predlog, kolikor se nanaša na odločitev o neobstoju izvedenih pravic na parcelah št. 39/12, 39/6, 47/9, 47/28, 39/11, 47/31, 47/27, 47/33, 47/37, 47/24, 47/38, 47/13 in 47/12, k.o. Y, in XIII., v kateri je predlog zavrglo, kolikor se nanaša na odločitev o neobstoju izvedenih pravic na stavbnih pravicah št. 47/7 (ID 000003) in 47 (ID 000008), k.o. Y. V točki III izreka je odločilo, da se v ostalem delu, to je glede dopolnitve sklepa z odločitvijo o predlogu za ugotovitev izločitvene pravice predlagateljev v stečajnem postopku opr. št. St .../2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani nad dolžnikom A., d.o.o. - v stečaju, na parcelah št. 39/12, 39/11, 47/26, 47/27, 47/28, 47/29, 47/30, 47/31, 47/12 in 47/12, k.o. Y, ter glede odločitve o neobstoju izvedene pravice z ID 000006 (predznamovana lastninska pravica v korist A., d.o.o. - v stečaju), predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa zavrne.

3. Zoper sklep z dne 27. 5. 2021 so se pritožili predlagatelji in zakoniti udeleženec H. d.o.o. - v stečaju, zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021 pa predlagatelji.

4. Predlagatelji se pritožujejo zoper sklep z dne 27. 5. 2021 v točkah II, III, IV, V, VII, VIII in X izreka sklepa. Uveljavljajo vse pritožbene razloge. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogom predlagateljev v celoti ugodi, podrejeno pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da je ne glede na to, da je parc. št. 47/2, k.o. Y, že vpisana kot splošni skupni del stavbe ID znak: 0000-161, potrebno ugotoviti, da tudi parc. št. 47/2, k.o. Y, predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k citirani stavbi, za kar predlagatelji menijo, da je sodišče nepravilno pod točko II zavrglo predlog predlagateljev v tej zvezi, kakor je tudi nepravilno pod točko III ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča, kjer ni zajelo citirane parcele, kot tudi neutemeljeno pod točko III ni zajelo ostalih parcelnih številk, navedenih pod točko IV izpodbijanega sklepa. Predlagatelji so v postopku izkazali, da je bil podan primarni kriterij po ZVEtL in sicer iz 4. odst. 7. člena, po katerem se je kot pripadajoče zemljišče k stavbi štelo zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Predlagateljem je bila tudi kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V predmetnem primeru gre za situacijo, kjer je obseg funkcionalnega zemljišča jasno razviden in določen v prostorskih aktih in upravnih odločbah, torej v obsegu 4.132 m², po tedanjih parcelnih številkah 47/2 in 47/4 po IDPOS ... Ne po ZVEtL in ne po ZVEtL-1 drugih kriterijev ni potrebno uporabiti. V kolikor je ZVEtL-1 posegel v to pravico, je v tem delu protiustaven. Sodišče bi moralo v smislu 156. člena Ustave RS postopek prekiniti in pričeti postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti ZVEtL-1, posebej 43. člena, 53. člena, kar so predlagatelji že navajali in predlagali v postopku na prvi stopnji, vendar sodišče prve stopnje tega ni z ničemer obrazložilo, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj sklep v tej zvezi nima razlogov. Podani pa so tudi vsi ostali kriteriji iz točk 2 do 4 prvega odst. 43. člena ZVEtL-1. Za nekatere parcele sodišče niti ni konkretno pojasnilo, iz katerega razloga jih ni ugotovilo za individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, kar je bistvena kršitev določb postopka (gre za parc. št. 47/33, 47/37, 39/11, 544/6, 47/31, 47/27). Da bi bile kakršnekoli uradne zakoličbe ali spremembe, se v postopku ni dokazalo. Postavitev žive meje ali neformalno količenje na vzhodnem delu zemljišča nikakor ne pomeni, da so se meje funkcionalnega zemljišča kakorkoli spreminjale. Kot ugotavlja tudi sodišče, pa živa meja sega tudi preko mej parc. št. 47/12 in 47/13. Ni res, da 29 parkirnih mest ni bilo vrisanih tudi v skici zunanje ureditve, temveč le v situaciji funkcionalnega zemljišča. Če parkirna mesta na severnem delu predhodne parc. št. 47/8 niso bila asfaltirana in urejena, to ne pomeni, da jih etažni lastniki niso uporabljali in da niso bila sestavni del funkcionalnega zemljišča, četudi bi šlo za divje parkirišče, kot to navaja sodišče. Predlagatelji izpostavljajo, da niso prejeli vseh vlog nasprotnih udeležencev, in sicer vlog zakonitega udeleženca A. d.o.o. - v stečaju z dne 5. 6. 2018, 4. 2. 2020, 30. 3. 2020 ter vloge S. d.o.o. z dne 6. 2. 2020, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj se predlagatelji o tem niso imeli možnosti izjasniti ter predložiti ustreznih dokazil in je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in poseglo v ustavne pravice predlagateljev do izjasnitve po 22. členu Ustave RS in je v tej povezavi tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Glede parc. št. 39/12 sodišče ne pojasni, zakaj ni ob tehtanju uporabilo 3. točke 43. člena ZVEtL-1, saj navaja, da naj bi bil ta del zaključena celota pripadajočega zemljišča od izgradnje stavbe dalje. Tudi če ta del ni bil predmet pogodb investitorja, se lahko ob uporabi ostalih meril iz 43. člena določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi. Sicer pa tudi ni povsem jasno, da ta del zemljišča morebiti ni v delu predstavljal tudi predhodno parc. št. 47/2 (ob izgradnji). Sodišče razloga za ustanovitev odkupne pravice na parc. št. 47/29 ni oziroma je pomanjkljivo obrazložilo, za kar sklep nima razlogov, kar je bistvena kršitev določb postopka. V postopku se ni ugotovilo, da bi graditelj izvedel gradnjo, saj nedokončana gradnja ni niti v 3. gradbeni fazi. Citirano zakonsko določilo 53. člena ZVEtL-1 se navezuje na 47. člen SPZ o gradnji na tujem svetu, ki pa se nanaša na dokončano zgradbo. Pravice v tej zvezi se ne nanašajo na gradnjo, ki ni dokončana, kar je v tem postopku nesporno. Ni res, da je predmetna gradnja zakonita. Graditelj ni bil dobroveren, da gradi na svojem zemljišču, kar je pogoj za pridobitev pravice na podlagi določil gradnje na tujem svetu. Gradbeno dovoljenje, izdano dne 9. 1. 2009, je nično, saj korenito posega v funkcionalno, sedaj pripadajoče zemljišče predlagateljev. Etažni lastniki, tudi če so bili povabljeni na narok, niso bili povabljeni kot lastniki zemljišča, na katerem se vrši gradnja, temveč kot lastniki nepremičnine v vplivnem območju. Sicer pa sodišče ni konkretno pojasnilo, kateri etažni lastniki naj bi bili vabljeni na ustno obravnavo. Sodišče bi tudi sicer moralo odmeriti zgolj del zemljišča, kjer stavba stoji in na tem delu določiti odkupno pravico, če bi za to obstajali pogoji, ne pa da je v škodo predlagateljev odmerilo bistveno večji del zemljišča, kot ga predstavlja samo stavbišče nedokončane gradnje, ki ni niti v 3. gradbeni fazi. Sodišče ni odločilo o predlogu predlagateljev v zvezi s stečajem družbe A. d.o.o. - v stečaju in izločitveno pravico na nepremičninah. V zvezi z odločitvijo o izvedenih pravicah predlagatelji ponovno navedejo, da niso prejeli vlog A. d.o.o. - v stečaju z dne 4. 2. 2020 in 30. 3. 2020 in ES. d.o.o. z dne 6. 2. 2020. Zato jim do izdaje sklepa ni bilo znano, ali so udeleženci predlogu predlagateljev o neobstoju izvedenih pravic na predlaganih parcelah nasprotovali in kaj je bil razlog. Podana je bistvena kršitev določb postopka in kršitev razpravnega načela tudi v zvezi z odločitvijo sodišča pod točko X. izreka sklepa. Ker je sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog predlagateljev pod točko IV. izreka sklepa, tudi neutemeljeno ni odločilo o predlogu o ugotovitvi neobstoja izvedenih pravic na teh parcelah. Sodišče tudi neutemeljeno ni odločilo o predlogu predlagateljev o neobstoju izvedenih pravic, vpisanih pri stavbnih pravicah parc. št. 47/7 (ID 000003) in 47 (ID 000008), kar je bistvena kršitev postopka. Obrazložitev sodišča je nerazumljiva in ni jasno, na katero parcelno številko oziroma osnovni položaj se to nanaša. Sodišče tudi ni odločilo o vseh izvedenih pravicah na parc. št. 47/29 in 47/30. Predlagatelji so v vlogi z dne 1.10.2019 izrecno navedli, da ugotovitvi obstoja stvarne služnosti na nepremičnini z ID znakom parcela 0000 47/5 (ID 000002), kot je predlagano s strani Elektro d.d., nasprotujejo, saj je obstoj stvarne pravice, kot jo predlaga vlagatelj, sporen oziroma so sporna odločilna dejstva, zato sodišče predlogu ne bi smelo ugoditi niti delno. Predlagatelji se tudi niso strinjali z nedoločenim predlogom vlagatelja glede dostopa in dovoza na zemljišče in se tudi niso imeli možnost izjasniti o dovozu in dostopu, kot ga je sedaj pod točko VII izreka sklepa opredelilo sodišče, kar je bistvena kršitev določb postopka. Ker predlagatelji niso prejeli vseh vlog nasprotnih udeležencev, jim tudi ni znano, ali je Elektro, d.d., še vztrajal pri služnostni pravici glede na vlogo predlagateljev z dne 1. 10. 2019, kot to izhaja iz točke VIII izreka sklepa, za kar predlagatelji iz previdnosti podajajo pritožbo tudi v tej zvezi.

5. Zakoniti udeleženec A. d.o.o. - v stečaju in udeleženec S. d.o.o. sta na pritožbo predlagateljev odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

6. Zakoniti udeleženec A. d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: udeleženec) se pritožuje zoper sklep z dne 27. 5. 2021 v točkah III, VI, IX, X, XI izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne tudi v izpodbijanem delu. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj sklepa ni mogoče preizkusiti, izrek sklepa v točki III pa nasprotuje razlogom sklepa, navedenim v obrazložitvi. Iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja izhaja, da po nepremičnini 47/30 poteka dovozna pot v nov objekt, prav tako pa je prej po tej nepremičnini potekala ena od dovoznih poti do stavbe št. 147, na mestu katere sedaj stoji novogradnja. Sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ko sprva v točki 66 jasno ugotavlja, da na severni strani nepremičnine parc. št. 47/8 za stavbo Cesta 94, dejansko sploh ni bilo predvidenih 29 parkirnih mest, ampak da je bila to le idejna zasnova, ki v praksi ni nikoli zaživela. Tudi v letu 1980 pridobljeno uporabno dovoljenje teh parkirnih mest ni zajelo, navedenemu pa pritrjuje tudi aeroposnetek iz leta 1985. Kljub temu, da je novo nastala nepremičnina parc. št. 47/29 del točno teh parkirišč, za katera je sodišče ugotovilo, da so bila zgolj idejna zasnova skupaj z avtobusno postajo, ne pa predvideno funkcionalno zemljišče, je odločilo, da novo nastala nepremičnina parc. št. 47/29 predstavlja funkcionalno zemljišče. Da ne gre za funkcionalno zemljišče, kaže dejstvo, da se celotna nepremičnina 47/29 nahaja na severni strani dovozne ceste, torej ob porušeni stavbi št. 147, na mestu katere sedaj stoji novogradnja. Sodišče tudi samo ugotavlja, da je bil točno ta del naknadno asfaltiran, da so tukaj parkirali tako predlagatelji kot tudi stanovalci stavbe št. 147, zato je napačno zaključilo, da gre za funkcionalno zemljišče. Šlo je za naknadno prisvojitev dela nepremičnine parc. št. 47/8, severno od dovozne poti. Sodišče je v točki 61 obrazložitve celo samo logično in jasno obrazložilo svoj zaključek, da severni del zemljišča parc. št. 47/8 ni bil namenjen rabi stanovalcev stavbe na naslovu Cesta 92 in 94, prav tako je izpostavilo, da je bilo tudi vzdrževanje tega dela nepremičnine, ki je bilo naknadno asfaltirano in v uporabnem dovoljenju ni zajeto, stihijsko med različnimi uporabniki, to je stanovalci obeh stavb in konjušnice. Zato ni nobene logične razlage, zakaj bi parc. št. 47/29 predstavljala funkcionalno zemljišče, ampak je ravno nasprotno, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da gre za nepremičnino, za katero veljajo povsem enake ugotovitve, kot za parc. št. 47/28, za katero ni nobenega dvoma, da ne predstavlja funkcionalnega zemljišča. Udeleženec v skladu z določbami ZFPPIPP svoje odkupne pravice ne more in ne sme uveljaviti, saj zakon takšnega ravnanja ne dopušča. Poleg navedenega nima sredstev za odkup. Ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo stečajni postopek ob poteku 3 letnega roka že v fazi, ki bi omogočala uresničitev odkupne pravice. Sodišče ni presojalo vpliva določb ZFPPIPP na samo možnost uresničitve odkupne pravice. Ustanovitev odkupne pravice je tudi v nasprotju z določbami ZFPPIPP. Tudi parcela 47/30 je nastala iz nepremičnine parc. št. 47/8 in je zajeta s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Glede na to, da upravni organ ni videl zadržkov za vključitev celotne parc. št. 47/8 v gradbeno dovoljenje, je neživljenjsko od ostalih udeležencev, ki imajo status dobroverne tretje osebe, pričakovati, da bi morali ugotavljati dejansko stanje. Najkasneje so bili predlagatelji z nameravano gradnjo in lastništvom nepremičnin seznanjeni takrat, ko so bili z vabilom UE B z dne 10. 11. 2009 povabljeni na narok za ustno obravnavo v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v katerem je bila parc. št. 47/8 izrecno navedena in to na prvem mestu. Predlagatelji so s svojo pasivnostjo izrazili soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja. Eno leto kasneje pa so si predlagatelji očitno premislili in zahtevali, da se te nepremičnine obravnavajo kot funkcionalno zemljišče, pri čemer so svoj zahtevek vedno bolj širili na okoliške nepremičnine. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, in sicer 44. člen ZVEtL-1, ki jasno določa, da lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču preneha, če je zemljiškoknjižni lastnik ali druga oseba pridobila lastninsko pravico na njem na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja. 4. odstavek istega člena določa, da sodišče ne posega v lastninsko pravico dobrovernih pridobiteljev, če niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev odkupne pravice. Na nepremičnini 47/30 niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev odkupne pravice, kar izhaja iz izpodbijanega sklepa, zato bi moralo parc. št. 47/30 izvzeti iz funkcionalnega zemljišča. Neprepričljiva je razlaga sodišča, da je dobroverni pridobitelj dolžan preverjati tudi stanje v naravi. Občina B. je lastninsko pravico na nepremičninah pridobila leta 1994, neodplačno od graditelja stavbe na naslovu Cesta 92 in 94. Glede na to, da je bil prenos izveden neodplačno, je sodišče povsem prezrlo določbe Zakona o gospodarskih javnih službah. Če je z nepremičninami upravljala Občina B., je le-te pridobila ex lege na dan uveljavitve ZGJS, to je dne 2. 7. 1993. Prenos lastninske pravice iz graditelja na občino pa je predstavljal le formalno izvedbo zakonskih določb. Da gre za takšno pridobitev, med drugim kaže tudi dejstvo, da je bil prenos neodplačen. Navedene kršitve in napačno ugotovljeno dejansko stanje imajo za posledico tudi nezakonitost sklepa v delu, ki se nanaša na izbris predznamovane lastninske pravice v korist udeleženca ID 000006 ter izbris hipotek upnikov udeleženca. Sodišče se glede izvedenih pravic (vpisanih hipotek) ni opredelilo do navedb upravičenca, iz katerih izhaja, da gre za ločitvene pravice, ki so bile priznane v stečajnem postopku, pri čemer sklep o preizkusu terjatev velja za zadevo, o kateri je pravnomočno odločeno. Gre za odločanje o že razsojeni stvari.

7. Udeleženec S. d.o.o. je na pritožbo odgovoril in predlagal ugoditev pritožbi. Predlagatelji so v odgovoru na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe.

8. Predlagatelji popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021 izpodbijajo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogom predlagateljev v celoti ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da je glede točke I sklep nepotreben, saj številke niso pomembne. Sodišče bi moralo ugoditi predlogu predlagateljev glede ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča k predmetni stavbi v celoti, zato bi moralo odločiti v korist predlagateljev tudi v zvezi z izvedenimi pravicami na teh parcelah oziroma o njihovem neobstoju in njihovemu predlogu ugoditi. V vsakem primeru pa bi odločitev o tem morala biti meritorna. Sodišče bi moralo meritorno odločiti tudi o predlogu predlagateljev, kolikor se nanaša na odločitev o neobstoju izvedenih pravic, vpisanih pri stavbnih pravicah. Sodišče se sklicuje na ZZK-1E, ki je stopil v veljavo 22. 8. 2021, kar je po izdaji sklepa z dne 27.5.2021. Sodišče bi moralo odločiti tudi o predlogu predlagateljev v zvezi z izločitveno pravico na nepremičninah. Poleg tega sodišče pod tč. III.a) zmotno ne navaja tudi parc. št. 47/13, k.o. Y, temveč navaja dvakrat parc. št. 47/12, k.o. Y, kar je prav tako kršitev postopka, saj so predlagatelji navedeno predlagali tudi za parc. št. 47/13, k.o. Y. Sodišče ni odločilo o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa, to je o neobstoju izvedenih pravic ID 000008 in ID 000005 na parc. št. 47/30, k.o. Y in o neobstoju izvedenih pravic ID 000008, ID 000006 in ID 000005 na parc. št. 47/29, k.o. Y, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Ponovno opozarja na neprejem vlog z dne 4. 2. 2020, 30. 3. 2020 in 6. 2. 2020, kar predstavlja kršitev načela razpravnosti in kontradiktornosti.

9. Pritožba predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 je delno utemeljena, pritožba udeleženca A. d.o.o. – v stečaju pa je utemeljena. Pritožba predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23 .8. 2021 je utemeljena.

**O pritožbah predlagateljev in udeleženca A. d.o.o. - v stečaju zoper sklep z dne 27. 5. 2021**

10. Predlagatelji v pritožbi utemeljeno navajajo, da jim niso bile vročene vloge zakonitega udeleženca A. d.o.o. - v stečaju z dne 5. 6. 2018, 4. 2. 2020, 30. 3. 2020 ter vloga S. d.o.o. z dne 6. 2. 2020. Zato se predlagatelji niso mogli izjaviti o dejstvih in dokazih, navedenih v teh vlogah. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP2) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-13). Sodišče prve stopnje je po vloženi pritožbi predlagateljev tri vloge naknadno vročilo predlagateljem v izjavo, enako pa bo v nadaljevanju moralo postopati tudi še z vlogo udeleženca A. d.o.o. - v stečaju z dne 5. 6. 2018. Prav tako se bo moralo v odločbi opredeliti tudi do v vlogi z dne 4.4.2018 s strani predlagateljev zatrjevane protiustavnosti določenih določb ZVEtL-1 (43. člen, 53. člen). Če sodišče prve stopnje meni, da zatrjevane določbe niso sporne z vidika ustavnosti in zato postopka pred Ustavnim sodiščem RS ne sproži, se je dolžno do navedb predlagateljev v zvezi s tem v odločbi opredeliti.4 Že iz navedenega razloga je bilo treba pritožbi predlagateljev delno ugoditi in sklep v izpodbijanem delu, navedenem v izreku tega sklepa, razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku v odločbi tudi podrobneje obrazloži, zakaj je zavrnilo predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča glede parcel, za katere opozarjajo pritožniki v pritožbi, da je obrazložitev pomanjkljiva.

11. Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah. Postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče kljub pooblastilu v 354. členu ZPP zato ni moglo odpraviti samo.

12. Odločitev o delni razveljavitvi sklepa je sprejeta na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1. 13. Glede odločitve pod točko VII izreka sklepa (neprava stvarna služnost Elektro d.d. na parceli št. 47/5, k.o. Y) predlagatelji v pritožbi utemeljeno navajajo, da se niso mogli izjaviti o dovozu in dostopu Elektra, d.d., do parcele 47/5, k.o. Y, v povezavi z izvrševanjem neprave stvarne služnosti. Predlog Elektra, d.d., je ostal kljub opozorilu predlagateljev v zvezi z dostopom pomanjkljiv. Sodišče prve stopnje bi Elektro, d.d., moralo pozvati na dopolnitev predloga v tem delu. Služnost, kot je predlagana, obsega tudi upravičenje do dostopa do omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe njihovega obratovanja in vzdrževanja, pri čemer mora biti sam dostop ustrezno konkretiziran. Namesto poziva Elektru, d.d., je sodišče nepravilno samo v izrek sklepa dodalo, da ta dovoz in dostop za potrebe naštetih aktivnosti poteka po najkrajši poti z javne ceste na parceli št. 544/6, iste k.o. O tem dostopu se predlagatelji niso mogli izjaviti, zaradi česar utemeljeno uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljev tudi v tem delu ugodilo in razveljavilo točko VII izreka sklepa in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Potrdilo pa je točko VIII izreka sklepa sodišča prve stopnje in pritožbo v tem obsegu zavrnilo, saj ni nobene vloge Elektra, d.d., ki predlagateljem ne bi bila vročena, tudi sicer pa predlagatelji ne izkazujejo pravnega interesa za pritožbo v delu, v katerem je bil predlog Elektra, d.d., zavrnjen (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Pritožbene navedbe, da so predlagatelji obstoju služnosti v zvezi z obstoječim vodom nasprotovali, ne držijo, saj je iz njihove vloge z dne 1. 10. 2019 razvidno, da predlogu v tem delu niso nasprotovali (glej drugi odstavek druge strani te vloge).

14. Neutemeljeno predlagatelji izpodbijajo točko II izreka izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje zavrglo predlog glede parcele 47/2, k.o. Y. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ima ta parcela (v naravi zemljišče pod stavbo) v zemljiški knjigi že določen položaj splošnega skupnega dela stavbe št. 161, zato njeni etažni lastniki nimajo pravnega interesa za vodenje postopka glede te parcele. Tega interesa ne pojasnijo niti v pritožbi. Zato je v tem delu pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v točki II izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

15. Pritožbeno sodišče pa je ugodilo tudi pritožbi udeleženca A. d.o.o. - v stečaju, saj se glede dejstev, na katera opozarjajo v pritožbi, in ki so odločilnega pomena, pritožbeno sodišče zaenkrat ne more opredeliti, saj se o teh dejstvih predlagatelji zaradi nevročenih vlog še niso mogli izjaviti. Poleg tega naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku podrobneje obrazloži, zakaj je zavzelo drugačno stališče glede parkirišč na parceli št. 47/29 kot glede parkirišč na parc. št. 47/28, k.o. Y, ter ali so parkirišča na parceli št. 47/29 del teh 29 parkirišč iz idejne zasnove. Kot pritožbeno novoto pa pritožnik navaja trditve o pridobitvi lastninske pravice s strani Občine B. po zakonu - ZGJS. Ker je treba uporabo določb o prekluziji glede na naravo postopka po ZVEtL-1 ustrezno prilagoditi in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij, naj se sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku opredeli tudi do tega vprašanja. Enako velja tudi glede trditev pritožnice o tem, da odkupne pravice, ustanovljene na parc. št. 47/29, k.o. Y, udeleženka ne bo mogla uresničiti, ker se nahaja v stečajnem postopku.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi udeleženca in izpodbijani sklep razveljavilo v točki III izreka glede parcel št. 47/29 in 47/30, k.o. Y, prav tako pa tudi glede zavrnitve predloga za ustanovitev odkupne pravice na parceli št. 47/30, k.o. Y (del točke VI izreka), saj zgolj to parcelo udeleženec omenja v pritožbi. Glede zavrnitve predloga za ustanovitev odkupne pravice na parceli št. 47/26, k.o. Y, pa pritožnik nima navedb, zato je pritožbeno sodišče štelo, da te odločitve s pritožbo ne izpodbija. Posledično delni razveljavitvi v točki III izreka, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev v točkah IX.I., IX.II. izreka, saj je neobstoj izvedenih pravic mogoče ugotoviti le pri parcelah, ki so pripadajoče zemljišče. Zato je bilo treba razveljaviti tudi točki X.I. in X.II. izreka sklepa, kjer gre za ustavitev postopka in nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka glede tistih izvedenih pravic na pripadajočem zemljišču, ki so bile sporne. Enako velja tudi za odločitev o izvedbi zemljiškoknjižnih vpisov po uradni dolžnosti pri parcelah 47/29 in 47/30, k.o. Y (del prve alineje točke XI. izreka sklepa). Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

**O pritožbi predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021**

17. Ker je pritožbeno sodišče v pretežnem delu razveljavilo sklep z dne 27. 5. 2021, je posledično razveljavilo tudi popravni sklep, s katerim se popravlja sklep z dne 27. 5. 2021, in dopolnilni sklep, s katerim se dopolnjuje sklep z dne 27.5.2021 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo, da je v točki IIIa. izreka dvakrat navedena ista parcelna št. 47/12, k.o. Y, zaradi česar je izrek sklepa v tem delu nejasen. Glede odločitve o neobstoju izvedenih pravic na stavbnih pravicah pa pritožbeno sodišče tudi ni moglo razbrati, zakaj se v izreku omenja ID 12512938, ko se hkrati omenja enaka pravica tudi v točki IX.VIII. - pri parceli 47/25 (53.) izreka sklepa z dne 27. 5. 2021 (ugotavlja se, da ta izvedena pravica ne obstoji, ker ni sporna5).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami in dopolnitvami 3 Ur. l. RS, št. 34/17 4 O razmerju med določbo 4. odst. 7. člena ZVEtL in 43. člena ZVEtL-1 govorita odločbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 128/2018 in II Ips 48/2019 5 Enako je razvidno tudi iz tabele na strani 35 obrazložitve sklepa z dne 27. 5. 2021