Jedro

Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.

Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti in postopek odpusta obveznosti ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti oprlo na ugotovitev, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ki še ni izbrisano. Pritožba sodišču prve stopnje očita nedopustno širitev seznama kaznivih dejanj, ki preprečujejo odpust obveznosti. Skladno s 1. točko 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, zato ne more biti prepuščeno sodišču, da presoja, katera kazniva dejanja opredeljena v KZ bi še lahko pomenila oviro za odpust obveznosti.

5. Res je, da določilo 399. člena ZFPPIPP med kazniva dejanja, ki preprečujejo odpust obveznosti, našteva (le) kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da se to nanaša izključno na kazniva dejanja iz 23. poglavja (kazniva dejanja zoper premoženje) in 24. poglavja (kazniva dejanja zoper gospodarstvo) Kazenskega zakonika RS. Drži, da se z njimi v največji meri prekrivajo in je zato prosto polje sodnikove presoje močno omejeno. Ni pa v celoti izključeno. Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj Kazenskega zakonika RS, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da morajo biti ti protipremoženjski oz. protigospodarski elementi (drugih) kaznivih dejanj ključni predvsem za oceno dolžnikove primernosti za odpust obveznosti v smislu 399. člena ZFPPIPP. Odpust obveznosti namreč ni povsem nevtralen pravni institut, ki bi bil odvisen zgolj od izpolnjevanja objektivnih pogojev, kot se zavzema pritožba. Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP. Le-ta pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 bistveno okrnjena, zato odločitev prvostopnega sodišča nikakor ni bila arbitrarna.

6. Pravilno je bilo nadalje tudi stališče prvostopnega sodišča, da delodajalec s kršitvijo temeljnih pravic delavca z neizplačilom plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja pridobi protipravno premoženjsko korist na škodo delavca in ga pritožbeni razlogi ne morejo izpodbiti. Četudi sam ni prejel plačila, je dolžnik okoriščen za terjatve do svojih dolžnikov, ki so postale del njegovega premoženja in ki jih je pridobil z neplačanim delom svojih delavcev.

7. Ker tudi ni razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).