Jedro

Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sicer predstavlja razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju (tretji odstavek 120. člena Zakona o dedovanju), kar pa po ustaljeni sodni praksi ne velja v primerih, ko ena pogodbena stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje (v celoti ali delno) zato, ker ji to preprečuje nasprotna stranka. In prav to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, naj razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je 20. 12. 1995 sklenil s tožencem.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njeno spremembo in spremembo sodbe sodišča prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. S katerim ravnanjem ali opustitvijo naj bi pritožbeno sodišče kršilo procesne predpise, revizija ne pojasni. Materialno pravo pa je po revizijskih navedbah zmotno uporabljeno zaradi ugotovitve, da je toženec pogodbene obveznosti sicer izvrševal skoraj v celoti, ne pa popolnoma, zaradi česar so bili podani razlogi za razvezo pogodbe. Po določbi 3. točke pogodbe bi moral preživljalec skrbeti za preživljanca in njegovo ženo v vseh pogledih; med drugim bi jima bil dolžan omogočiti dostojno življenje; čistoča, urejenost in dostojno življenje so standardi, katerih vsebine ni mogoče prikrojiti navadam vsakega posameznika, v konkretnem primeru pa sta sodišči ob siceršnji ugotovitvi o neurejenosti tožnikovega domovanja storili prav to: navedene standarde sta prikrojili tožnikovim navadam.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v besedilu, veljavnem ob zaključku glavne obravnave).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa samo na zahtevo stranke (371. člen ZPP), ki mora biti zato obrazložena: revident mora navesti ravnanje ali opustitve sodišča, ki so v nasprotju s procesnimi predpisi. Tožnik tega ni storil, zato obravnavani revizijski razlog uveljavlja neutemeljeno.

7. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, naj bi sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo. V reviziji sam potrdi, da je toženec pogodbene obveznosti izvrševal in jih izvršuje skoraj v celoti. Tiste, ki jih ne izpolnjuje, se nanašajo predvsem na zagotovitev urejenosti tožnikovega bivališča. V zvezi s tem sta nižji sodišči sicer res ugotovili pomembno odstopanje od običajnih standardov, vendar sta ga v pretežni meri pripisali navajenosti tožnika na neurejenost in nečistočo kot stalnici v njegovem življenju, ugotovili pa sta tudi, kar je v konkretnem primeru posebej pomembno, da je do nesoglasij in odklonilnega odnosa s strani tožnika ter s tem do motenj v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti preživljalca, ki sicer ves čas kaže pripravljenost na nadaljnje izpolnjevanje prej prevzetih obveznosti, prišlo v času pred vložitvijo tožbe (torej po več kot desetih letih od sklenitve pogodbe), ko je tožnik pričel odklanjati pomoč toženca in njegove družine. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sicer predstavlja razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju (tretji odstavek 120. člena Zakona o dedovanju), kar pa po ustaljeni sodni praksi ne velja v primerih, ko ena pogodbena stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje (v celoti ali delno) zato, ker ji to preprečuje nasprotna stranka. In prav to je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

8. Revizija je torej neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).