Jedro

Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku in dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumljiva, saj iz vlog ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 541/2021 z dne 6. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je bil tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči dodeljen s sklepom št. Bpp 444/2014 z dne 18. 7. 2018 odvetnik A. A. iz Brežic, ki je tožnika zastopal na predobravnavnem naroku dne 28. 1. 2020, ter 23. 9. 2020 in 7. 5. 2021 na glavnih obravnavah. Tožnik pristojno službo za Bpp nikoli ni zaprosil za razrešitev postavljenega odvetnika, ampak je po vloženi prošnji dne 7. 12. 2021 dne 17. 12. 2021 sodišču zgolj posredoval dopolnitev prošnje brez priložene priloge. Iz dopolnitve prošnje pa izhaja samo, da je sodišču posredoval prošnjo za brezplačno pravno pomoč in pooblastilo ter da naslovno sodišče zaproša za posredovanje odločbe. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) organ s sklepom zavrže zahtevo, če je bilo v isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice. Glede na to, da je bila prosilcu s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 444/2014 z dne 18. 7. 2018 že dodeljena brezplačna pravna pomoč za kazenski postopek, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu in dodeljen odvetnik, prosilec za isti postopek ne potrebuje ponovno dodelitve brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v tožbi navaja, da ne drži, da ni zaprosil za razrešitev odvetnika A. A. in da to ne bi storil niti v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč. Dne 7. 12. 2021 je na organ naslovil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dne 17. 12. 2021 pa je poslal dopolnitev ter ji priložil izjavo, da želi, da vse njegove do sedaj postavljene odvetnike organ razreši, ter da postavi novo predlagano odvetniško družbo. Ni res, da dopisu ni bila posredovana priloga, če pa jo ni bilo, bi jih moral organ pozvati na dopolnitev pomanjkljivosti kot določa prvi in drugi odstavek 67. člena ZUP oziroma bi moral organ tožnika poučiti, da glede na že postavljenega izvajalca, da predlaga razrešitev. Tožnik je dne 7. 1. 2022 organ pozval na odločitev, ker ni dobil nikakršnega poziva niti odločbe. Toženka bi morala razrešiti A. A. in določiti novega kot zahteva deveti odstavek 30. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče razreši odvetnika A. A. in določi za izvajanje brezplačne pravne pomoči Odvetniško družbo B. oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in poudarja, da tožnik organu nikoli ni posredoval prošnje za razrešitev že postavljenega odvetnika. Prošnja prosilca je bila popolna zato tudi ni ravnal v skladu z 67. členom ZUP.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je sklep organa, ki je zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev BPP, iz razloga, ker je bilo o njegovi prošnji že odločeno in določen odvetnik, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

6. Sporno v obravnavani zadevi pa je ali je organ pravilno obravnaval tožnikovo prošnjo z dne 7. 12. 2021, saj je tožnik po pooblaščencu dne 17. 12. 2021 posredoval organu vlogo, ki jo je imenoval dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedeno, da organu posreduje skupaj s to vlogo še podpisan dokument prosilca, ki naj bi bil priloga te vloge.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja (točka 5), da je organ odločil o prošnji z dne 7. 12. 2021 in 17. 12. 2021 po vsebini kot je iz vlog izhajala, brez priložene priloge.

8. V zadevi je sporno ali bi organ, ki je opazil, da vloga z dne 17. 12. 2021 ni popolna, saj ji manjka napovedan dopis tožnika, moral tega pozvati, da vlogo z manjkajočim dopisom dopolni.

9. Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku, dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 z dopolnitvijo z dne 17. 12. 2021, kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumljiva, saj iz vlog (brez spornega dopisa) ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo z dne 17. 12. 2021 po vsebini kot jo je organ prejel (brez priloge), bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo in tožnika pozvati, da jo dopolni in priloži dopis na katerega se je v vlogi skliceval. Organ bi torej moral ravnati kot mu nalaga prvi odstavek 67. člena ZUP in šele po poteku roka za odpravo pomanjkljivosti v navedeni zadevi odločiti.

10. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

11. Sodišče glavne obravnave v obravnavani zadevi ni opravilo, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v zadevi pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Tožnik predlaga sojenje v sporu polne jurisdikcije, kar omogoča sodišču prvi odstavek 65. člena ZUS-1, vendar le ob pogoju, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, za kar pa sodišče meni, da ker gre v obravnavani zadevi za vprašanje razrešitve prejšnjega odvetnika, o čemer organ za BPP še ni odločal, da za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni pogojev.

13. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25- člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.