Jedro

Zgolj želja mladoletne deklice, da bi živela pri očetu, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostna.

Ker iz mnenj oziroma poročil ne izhaja takšna ogroženost otroka, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje, je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, vložen 9. 3. 2018 in dopolnjen 27. 3. 2018 (I. točka izreka). Odločitev o stroških v zvezi z izdajo začasne odredbe je pridržalo do končne odločitve v tem sporu (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pritožuje tožnik, ki pritožbenih razlogov opredeljeno ne navaja. Poudarja pa, da so bili podani pogoji za izdajo začasne odredbe (huda stiska tako v psihičnem kot fizičnem smislu ter jasno izražena želja mladoletnega otroka živeti pri očetu, vključno z mnenjem CSD A). Pritožnik meni, da sprejeta odločitev otroku ni v korist. Graja odločitev sodišča, ki je 28. 6. 2017 sledilo toženki in izdalo začasno odredbo, ta pa je bila izdana zgolj na podlagi enostranskih, zavajajočih in neresničnih navedb ter dokazov. Otrok takrat ni bilo ogrožen in niso bili podani vsi zakonsko potrebni elementi za izdajo začasne odredbe. Pritožnik poudarja, da je dekle v psihični in fizični stiski, kar izkazujejo kopije sporočil, ki mu je jih poslala. Pojasnjuje odnos med toženko in hčerko ter izpostavlja hčerino ogroženost pri materi ter željo, da bi živela pri očetu. Predlaga ustavitev preživninske obveznosti, ki jo mora plačevati za mladoletno hčerko, in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu hčerka dodeli v varstvo in vzgojo, tožnici se določijo stiki, hkrati pa se njemu ustavi plačevanje preživninske obveznosti za hčerko.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasne odredbe v sporih iz razmerjih med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihove koristi med pravdnim postopkom. Njihov namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost odločitve.

6. Prvo sodišče je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe omenjena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko odredbo je tako mogoče izdati le v primerih, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Vendar pa je treba k regulacijskim odredbam pristopati restriktivno.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, materialnopravno pravilna in ni obremenjena s kršitvami določb pravdnega postopka. Tožnik nujnosti izdaje tovrstne začasne odredbe ni izkazal. 8. Pritožba zmotno meni, da so podani vsi elementi za izdajo začasne odredbe. Tožnik – kot pravilno ugotavlja tudi prvo sodišče – posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje – ni izkazal. Zgolj želja mladoletne deklice, da živi pri očetu, za ugoditev predlogu ni zadostna. Seveda pa bo njeno mnenje kot tudi poročilo psihologinje in mnenje CSD A imelo težo pri končni odločitvi sodišča. Ker pa iz mnenj oziroma poročil ne izhaja takšna ogroženost otroka, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje, je pravilna odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

9. Pritožnikovo sklicevanje na okoliščine v zvezi z izdajo začasne odredbe z dne 28. 6. 2017 za predmetni postopek niso relevantne, saj sodišče presoja sedanje stanje.

10. V trditvah in predloženih dokazih tožnika ni elementov, ki bi narekovali nujnost urejanja vprašanja varstva in vzgoje že z začasno odredbo, zato je njegov predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. Ker predpostavk za izdajo ureditvene začasne odredbe ni izkazal, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

11. O začasni odredbi se je odločalo med pravdnim postopkom in predstavlja njegov del. Pritožbeno sodišče je zato odločanje o stroških pritožbenega postopka pridržalo za odločitev, ki bo sprejeta glede na dosežen končni uspeh strank v postopku.