Jedro

V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.

Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. točka izreka, ki se nanaša na parcelo 3546/1 k. o. X) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da imata nepremičnini s parc. št. 3546/1 in 3548/1, obe k. o. X1 kot individualno pripadajoče zemljišče pravni položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in da lastninska pravica na njima učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z ID znakom stavbe 0000-763 (I. tč. izreka). Ugotovilo je tudi, da ima nepremičnina s parc. št. 3548/2 kot individualno pripadajoče zemljišče pravni položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in da lastninska pravica na njej učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z ID znakom stavbe 0000-708 (II. tč. izreka).

2.Zoper I. tč. izreka sklepa se pritožuje druga nasprotna udeleženka (skupnost etažnih lastnikov stavbe št. 708 - I. 12), in sicer v delu, ki se nanaša na parc. št. 3546/1. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1) in 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa na način, da sodišče predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča glede parc. št. 3546/1 zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vračilo v nov postopek.

Navaja, da je zemljiškoknjižno stanje na parc. št. 3546/1 pravilno - vpisano je kot pripadajoče zemljišče stavbe št. 708. Sodna izvedenka je v postopku podala mnenje, da je bilo sporno zemljišče ob izgradnji namenjeno skupni rabi obeh stavb, vendar to ne pomeni, da v nadaljevanju ni postalo stvarnopravno ločeno od stavbe št. 763 (I. 12a). Ni pravne podlage za zaključek, da je to zemljišče pripadajoče zemljišče stavbe št. 763.

Podani sta bistvena kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in kršitev 22. čl. Ustave Republike Slovenije (URS), ker je sodišče svojo odločitev oprlo na nezatrjevano dejstvo (da je A. A. eno stanovanje v stavbi št. 763 v letu 1957 podarila sinu) in na dokaz, ki ga je sodišče pridobilo in vročilo udeležencem šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa (darilna pogodba). Tudi če je na stavbi št. 763 v letu 1957 nastala etažna lastnina, je ta v letu 1958 prenehala, ker je bila stavba v celoti nacionalizirana in s tem v celoti v upravljanju občine. Etažna lastnina je bila na stavbi št. 763 vzpostavljena šele leta 2005. Izključni lastnik stavbe spornega zemljišča takrat ni vključil med njene skupne dele, to pa je pri nastanku etažne lastnine v času SPZ konstitutivnega pomena. Do tega se sodišče ni opredelilo.

Ne drži, da sodišče ni vezano na vsebino izreka denacionalizacijske odločbe. Dediču denacionalizacijske upravičenke kot pravnemu predniku predlagateljice z denacionalizacijsko odločbo sporno zemljišče ni bilo vrnjeno v izključno last. Predlagatelji ne razpolagajo s pravnim naslovom za pridobitev izključne lastninske pravice na tem zemljišču. Domnevi iz 1. in 2. odst. 44. čl. ZVEtL-1 sta s tem ovrženi. Izpodbijani sklep je v nasprotju s 3. odst. 44. čl. ZVEtL-1, ker posega v (so)lastninsko pravico, pridobljeno na podlagi denacionalizacijske odločbe, s tem pa v škodo pritožnice krši 33. čl. URS.

Etažni lastniki stavbe št. 708 so svoj solastniški delež na spornem zemljišču pridobili v dobri veri z zaupanjem v stanje zemljiške knjige, v kateri je bilo sporno zemljišče ves čas vpisano kot splošni skupni del stavbe št. 708. Ugovarjali so a non domino pridobitev lastninske pravice in priposestvovanje, sodišče se do teh ugovorov ni opredelilo.

3.Na pritožbo je odgovorila predlagateljica (skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe št. 763, tj. stavbe na naslovu I. 12a) in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Večina pritožbenih očitkov sicer ni utemeljena: Zaradi ugotovitve, da je bila etažna lastnina vzpostavljena leta 1957, posebno opredeljevanje sodišča prve stopnje glede njenega zatrjevanega nastanka v letu 2005 ni bilo potrebno. Po vzpostavitvi etažne lastnine le-ta lahko preneha oziroma se spremeni nazaj v solastnino (ali v lastninsko pravico na celi nepremičnini) le s soglasjem vseh etažnih lastnikov. Za njeno prenehanje torej veljajo enaka pravila kot za njen nastanek. To, da pride do koncentracije lastninske pravice na vseh delih etažne lastnine v eni osebi lastnika, ne pomeni nujno prenehanja etažne lastnine.

6.Ugovor zoper domnevi iz 1. in 2. odst. 44. čl. ZVEtL-1 je v primeru, ko je dejanska etažna lastnina na dan 25. 7. 1997 že obstajala, nesklepčen.2 V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.3 Tudi priposestvovanje pripadajočega zemljišča v takem primeru zato ni mogoče.4 Nepravilna vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, pa ni predmet ustavnega varstva zasebne lastnine.5

7.Vendar pa je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da je dejanska etažna lastnina na stavbah št. 708 in 763 nastala leta 1957, ko je A. A. z darilno pogodbo svojemu sinu B. B. podarila po eno stanovanje v vsaki od obravnavanih stavb. Pritožnica v zvezi s tem utemeljeno opozarja na kršitev njene pravice do izjave. Poleg tega, da nastanka dejanske etažne lastnine s to darilno pogodbo nihče izmed udeležencev ni zatrjeval,6 sodišče prve stopnje navedene darilne pogodbe, ki jo je pridobilo po uradni dolžnosti (1. odst. 12. čl. ZVEtL-1), pred odločitvijo udeležencem postopka ni vročilo v izjavo.

8.Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, sicer lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu. Konkretno jim mora predočiti, za katera relevantna dejstva, ki jih v postopku še nobeden izmed udeležencev ne zatrjuje, je dokaz izvedlo, in jim dati možnost, da se do tega opredelijo. Mora jim dati možnost, da pregledajo uradoma pridobljene listine, ki naj bi služile kot dokaz katerega od spornih odločilnih dejstev.7 Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo.

9.Ker je zaradi zgoraj navedenega storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1). To bo kršitev lahko samo kar najhitreje odpravilo že s pisno korespondenco z udeleženci postopka tudi brez izvedbe naroka, zaradi česar z odločitvijo pritožbenega sodišča ne bo prišlo do hujše kršitve pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odst. 354. čl. ZPP). Hkrati pa bosta s tem udeležencem postopka zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja oz. pravica do pritožbe.

-------------------------------

1

2

3

4

5

6

7

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 12, 12/1, 44, 44/1, 44/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.