20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 177/2000 z dne 26. 10. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2053/98 z dne 22. 12. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 324/98 z dne 26. 10. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov zahtevek, s katerim je od toženca zahteval plačilo odškodnine zaradi neplačanih davkov in prispevkov ter izpadlega zaslužka. Pravdni stranki sta sklenili menjalno pogodbo za osebna avtomobila, toženec pa je pritožniku izročil ukraden osebni avtomobil. Pritožnik, ki je taksist in avtomobil potrebuje za opravljanje svojega dela, je v tožbi zatrjeval, da je zaradi ravnanja toženca ostal brezposeln, zaradi česar mu je nastala premoženjska škoda. Sodišče prve stopnje je pritožnikov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da škoda, ki jo je pritožnik s tožbo uveljavljal, ni nastala kot posledica nedopustnega ravnanja tožene stranke, ampak da je situacijo, v kateri se je znašel, povzročil sam pritožnik s svojim ravnanjem. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožnik pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da tudi po mnenju Višjega sodišča vzročna zveza med ravnanjem toženca in škodo ni podana. S tako odločitvijo se je strinjalo tudi Vrhovno sodišče, ki je zavrnilo pritožnikovo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da odločitev sodišč o neobstoju vzročne zveze med ravnanjem toženca in zatrjevano škodo ni pravilna. Edini razlog za nastalo škodo namreč vidi v ravnanju toženca. Zatrjuje kršitev pravice do svobode dela (49. člen Ustave), pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave) in pravice do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave). Obrazložitvam vseh treh izpodbijanih sodb tudi očita, da so nepopolne in neprepričljive, s čimer naj bi bila kršena njegova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samo nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi njegove nepravilne uporabe obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina, ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi graja odločitve sodišč zaradi napačne uporabe materialnega prava, v posledici česar naj bi bile kršene tudi zatrjevane ustavne pravice. Dejstvo, da je sodišče odločilo drugače, kot bi po mnenju pritožnika moralo, pa še ne pomeni kršitve njegovih ustavnih pravic. Pritožnik ne izkaže, s čim naj bi bile kršene pravica do svobode dela, pravica do socialne varnosti in pravica do zdravstvenega varstva. Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek, da izpodbijane sodne odločbe niso ustrezno obrazložene. Iz navedene ustavne pravice namreč izhaja tudi zahteva po razumni obrazloženosti odločitev sodišč. Očitku pritožnika pa ni mogoče pritrditi. Odločitve sodišč vsebujejo navedbe o odločilnih dejstvih, na katera so sodišča oprla svoje odločitve, navedbe razlogov za odločitev ter odgovore na pritožnikove relevantne tožbene, pritožbene in revizijske navedbe.

5.Ker pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger