Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožeča stranka v tožbi in njenem popravku navede sodišče in pravdne stranke, oblikuje zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, predloži dokaze in čeprav nekoliko zmedeno navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, je vloga sposobna za obravnavanje in se je ne sme zavreči.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču sodišču prve stopnje v odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 30.8.1993, ker je štelo, da je tožeča stranka ni ustrezno popravila in da ni sposobna za obravnavanje.
Proti temu sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki v bistvu navaja, da je tožbo popravila in da po njenem mnenju sedaj vsebuje vse sestavine, ki so potrebne, da bi se lahko obravnavala.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku ugotavlja, da tožba in njen popravek vsebujeta vse potrebne sestavine za obravnavanje. Po določilu 106. in 186. člena Zakona o pravdnem postopku mora tožba vsebovati navedbo sodišča in pravdnih strank in te je sodišče prve stopnje povzelo v uvodu izpodbijanega sklepa. V tožbi in njenem popravku so navedeni sporni predmet, glavni zahtevek: priključitev telefonskega priključka LJ ..... tožnici in stranski zahtevek: plačilo 4500 nemških mark (25 X 180 DEM) odškodnine. Dokazi so navedeni že v tožbi in so priloženi. Dejstva, na katera tožnica opira svoj zahtevek, so sicer nejasna in težko razumljiva, toda iz popravka tožbe je vendarle mogoče razbrati, da je tožničin telefonski priključek odklopljen, da tožnica pri toženi stranki ni odpovedala naročniškega razmerja in da trdi, da so računi plačani oz. pobotani.
Vprašljivo je sicer, ali so navedena dejstva prava podlaga za zahtevek glede glavne stvari in zlasti za stransko terjatev, toda to je predmet pravde, v kateri bo sodišče izvajalo dokaze in uporabilo ustrezno pravo.
Ker torej pritožnica utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo procesnega prava (prvi odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku), je sodišče druge stopnje po določilu 3. točke 380. člena tega zakona ugodilo pritožbi in bo o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločalo sodišče prve stopnje. Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) je uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I do 45/I/94).