Jedro

Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v 2. točki izreka, ki določa, da se nasprotnega udeleženca napoti na pravdo zaradi ugotovitve, ali osebni avtomobil D. L. predstavlja skupno premoženje udeležencev tega postopka in v primeru, da predstavlja skupno premoženje, koliko znaša solastninski delež vsakega udeleženca tega postopka na njem, in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - prekinilo postopek za delitev skupnega premoženja (1. točka izreka); - nasprotnega udeleženca I. L. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, ali osebni avtomobil D. L. predstavlja skupno premoženje udeležencev tega postopka in v primeru, da predstavlja skupno premoženje, koliko znaša solastninski delež vsakega udeleženca tega postopka na njem (2. točka): - predlagateljico S. L. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, koliko znaša solastninski delež vsakega od udeležencev tega postopka na nepremičnini s parc. št. 3217/3 in 3217/8, vpisani v vl. št. 801 k.o. C. (3. točka); - določilo rok, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec dolžna vložiti tožbi (4. točka); - odločilo, da bo prekinitev postopka trajala, dokler pravdi ne bosta pravnomočno končani (5. točka) in - če se udeleženca tega postopka ne bosta ravnala po tem sklepu, bo sodišče postopek za delitev njunega skupnega premoženja nadaljevalo, upoštevajoč, da sta udeleženca postopka solastnika spornega avtomobila in sporne nepremičnine vsak do 1/2 (6. točka).

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec, po vsebini le zoper del sklepa, s katerim je bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve, ali osebni avtomobil predstavlja skupno premoženje udeležencev (2. točka izreka sklepa). V pritožbi navaja, da sta nepravdni stranki razvezana zakonca in je že iz razveznega spisa, o katerem so podatki v tem spisu, razvidno, da nepravdni stranki ne živita skupaj kar 9 let in ves ta čas kot bivša zakonca nimata nič več skupnega, čeprav sta na istem naslovu. To je potrdila tudi predlagateljica v omenjenem razveznem postopku, ki se je končal na Okrožnem sodišču v K. s sodbo z dne 15.11.2000 in je ta sodba tudi pravnomočna. Nasprotni udeleženec je namreč omenjeni avtomobil kupil 13.11.1999, torej v času, ko že pred nakupom ni živel s predlagateljico kar nekaj let in z njo ni imel skupne blagajne in razen hiše ničesar več skupnega. Tudi podatki o nakupu avtomobila in vsi ostali relevantni podatki v zvezi s tem avtomobilom so v spisu. Zato tudi za predlagateljico ne bi smelo biti sporno, da je omenjeni avtomobil izključna last nasprotnega udeleženca in s skupnim premoženjem nepravdnih strank nima nič. Zato meni, da je njegova tožba v smislu izpodbijanega sklepa nepotrebna in bi le nepotrebno povzročila stroške njemu in tudi predlagateljici ter predlaga, da se izpodbijani sklep v tem delu spremeni in postopek ustavi. Omenjeni avtomobil je že napisan na njegovo ime in ga enostavno ni treba upoštevati kot skupno premoženje v tem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Nasprotni udeleženec je v postopku trdil, da je avtomobil D. L. njegova izključna last in kot tak ne sodi v skupno premoženje. Predložil je fotokopijo prometnega dovoljenja, iz katerega izhaja, da je lastnik spornega vozila K. d.o.o., in leasing pogodbo št. 1006014, sklenjeno med K. d.o.o., in nasprotnim udeležencem dne 12.11.1999. Pogodba je bila sklenjena za določen čas 60 mesecev in po določilih pogodbe ima leasingojemalec izbirno pravico, da po plačilu celotnega leasinga in po preteku časa, za katerega je pogodba sklenjena, predmet odkupi, odkupna vrednost predmeta leasinga pa je zadnji mesečni obrok po tej pogodbi (tč. VII.1 pogodbe). Leasing pogodba je bila res sklenjena še v času trajanja zakonske zveze, vendar po podatkih pogodbe v času razveze 15.11.2000 osebni avtomobil še ne bi bil last nasprotnega udeleženca, ampak leasingodajalca. Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank. Navedeno je narekovalo razveljavitev sklepa v delu, s katerim je bil nasprotni udeleženec napoten na pravdo in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Pri ponovnem odločanju naj se sodišče prve stopnje opredeli do tega, ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, in če bo odgovor pritrdilen, ponovno ugotovi, pravico katerega udeleženca šteje za manj verjetno, in nato odloči.