Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za socialno zelo šibki družini, tako na strani predlagatelja, kot tudi na strani nasprotne udeleženke, zato je pri takšnih dohodkih pri pokrivanju potreb, potrebno upoštevati tudi prihodke iz naslova državne štipendije in socialnih transferjev.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 120,00 EUR nadomesti z zneskom 100,00 EUR in datum 21. 11. 2024 z datumom 19. 11. 2024, v II. točki izreka se znesek 70,00 EUR nadomesti s 50,00 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost predlagatelja do ml. hčerk, določenih s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 177/2018 z dne 5. 10. 2018 in zvišane s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I N 263/2020 z dne 21. 10. 2020, nazadnje usklajeno na znesek 223,05 EUR mesečno, znižalo tako, da je predlagatelj dolžan od 21. 11. 2024 plačevati mesečno preživnino za ml. hčeri v višini po 120,00 EUR za vsako na osebni račun zakonite zastopnice - nasprotne udeleženke. V presežku glede znižanja preživnine še za 70,00 EUR je predlog predlagatelja zavrnilo ter odločilo, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške nepravdnega postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je odločitev sodišča napačna, saj bi bilo potrebno zahtevku po znižanju v celoti ugoditi in preživnino znižati na 50,00 EUR mesečno za posamezno preživninsko upravičenko. Odločitev sodišča prve stopnje je obremenjena s kršitvami iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je zmotno določilo, od kdaj velja spremenjena preživnina, saj je predlog posredoval sodišču 19.11.2024 s priporočeno pošto. Nadalje se sicer strinja z zaključkom sodišča, da je prišlo na strani predlagatelja do spremenjenih preživninskih obveznosti, ki narekujejo znižanje, vendar se ne strinja s tem, da se je preživnina znižala samo na znesek 120,00 EUR. Družina predlagatelja prejema cca. 1.934,00 EUR dohodka mesečno, njegova partnerka prejema še preživnino za svojo hči iz prejšnje zveze v višini 150,00 EUR, na strani matere - nasprotne udeleženke pa so dohodki ostali nekje na znesku 2.000,00 EUR. Sodišče ne pojasni, zakaj ne upošteva otroškega dodatka v višini 80,00 EUR in štipendije, ki jo prejemata obe dekleti. Sodišče prve stopnje je zmotno ovrednotilo zmožnosti matere otrok, ker ni upoštevalo štipendije, ki jih prejemata dekleti, prav tako pa mora sam skrbeti še za tri ml. otroke. Nepravilno je sodišče upoštevalo še skrb za vzgojo ml. otrok nasprotne udeleženke, saj gre že tako rekoč za odrasli dekleti, ki neke posebne skrbi več ne potrebujeta. Sam je zaradi poškodbe ramenskega sklepa in pritiskov živcev v predelu hrbtenjače v stanju, ko ni sposoben za nobeno delo, tako prejema nadomestilo v višini 640,00 EUR in dodatnega dela niti ne zmore. Sodišče prve stopnje je povsem neutemeljeno zaključilo, da bi lahko namesto nakupa stanovanjske hiše najel neprofitno stanovanje, saj je s slednjim reševal stanovanjsko problematiko svoje družine, pa tudi sicer bi ga zadeli stroški najemnine. Tudi sicer pa je nepremičnina nasprotne udeleženke vredna 100.000,00 EUR več kot njegova nepremičnina. Ml. hčeri pa imata tudi prihranke v višini 1.000,00 EUR. Meni, da so potrebe obeh deklet previsoko določene, saj so se v tem času kvečjemu znižale in ne zvišale in meni, da ne presegajo 400,00 EUR. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi preživnino v višini 50,00 EUR ter naloži nasprotni udeleženki plačilo stroškov postopka.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je o znižanju preživnine pravilno odločalo v skladu s 197. členom Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ in o zahtevi upravičenca odločalo v dvofaznem postopku ter ugotovilo, da so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca od vložitve tožbe dalje. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila ob razvezi zakonske zveze določena preživninska obveznost predlagatelju za obe ml. hčeri v višini 150,00 EUR, ki sta jo kasneje 8. 9. 2020 zvišala s sodno poravnavo na znesek 185,00 EUR, kar po sedaj opravljenih valorizacijah znaša 223,05 EUR mesečno. Zatem je predlagatelj dne 11. 11. 2022 vložil predlog za znižanje preživnine, kateremu pa ni bilo ugodeno, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da povečanje življenjskih stroškov na strani predlagatelja kot preživninskega zavezanca ob rojstvu dveh otrok ob povprečno višjih dohodkih (2.570,00 EUR napram ob sklepanju sodne poravnave v višini 1.700,00 EUR) ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, zato zahtevku ni ugodilo.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec ob zadnjem določanju preživnine zaposlen v Avstriji z mesečno plačo cca. 1.700,00 EUR ter nasprotna udeleženka pri Upravni enoti ... s plačo v višini 1.600,00 EUR. Predlagatelj ima sedaj z novo partnerko tri otroke v starosti tri, dva in eno leto, prav tako ima partnerka še otroka iz prejšnje zveze, za katerega prejema preživnino v višini 150,00 EUR. Sedaj pa predlagatelj prejema nadomestilo s strani zavoda za zaposlovanje v višini 640,00 EUR. Predlagatelj je od leta 2023 brez zaposlitve, saj mu je delovno razmerje v Avstriji prenehalo v posledici poškodbe desnega ramena, glede na zdravniško potrdilo osebnega zdravnika pa je za delo nezmožen. Na strani nasprotne udeleženke do bistvenih sprememb ni prišlo, obe hčeri pa sta sedaj srednješolki, v času odločanja oziroma sklenitve sodne poravnave pa sta bili še osnovnošolki.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec sedaj nezaposlen in zaradi zdravstvenih težav ne more dobiti zaposlitve. Tako gre za spremenjene okoliščine, ki so bistvene in so izkazane predpostavke za določitev nove (znižane) preživninske obveznosti predlagatelja.

7.Predlagatelj tako nima dohodkov, upravičen je bil tudi do izredne socialne pomoči, ima vozilo letnik 2016, njegova žena je prejemnica nadomestila v višini 744,00 EUR, prav tako prejema otroški dodatek za otroke v višini 519,00 EUR ter dodatek za veliko družino v višini 104,94 EUR ter je lastnik stanovanjske hiše, za katero plačuje 400,00 EUR mesečnega kredita. Prav tako je nasprotna udeleženka upravičena do otroškega dodatka za obe hčeri v višini 81,00 EUR, obe pa prejemata tudi državno štipendijo v višini 38,14 EUR in 59,53 EUR.

8.Nima prav pritožba, da so potrebe otrok določene previsoko in da so se od zadnje določitve preživnine kvečjemu znižale in ne zvišale. Nesporno je, da dekleti sedaj obiskujeta prvi oziroma drugi letnik srednje šole, in da so potrebe v višini 557,00 EUR oziroma 532,00 EUR ustrezno ovrednotene in so trditve predlagatelja o manjših potrebah dveh srednješolk nižje kot so bile v osnovni šoli neumestne in brez dokazne podpore.

9.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za socialno zelo šibki družini, tako na strani predlagatelja, kot tudi na strani nasprotne udeleženke, zato je pri takšnih dohodkih pri pokrivanju potreb, potrebno upoštevati tudi prihodke iz naslova državne štipendije in socialnih transferjev.

10.Tako bi sodišče prve stopnje pri določitvi predlagateljeve preživninske obveznosti moralo upoštevati dejstvo, da nasprotna udeleženka oziroma ml. hčeri prejemata štipendijo in otroški dodatek, prav tako je potrebno upoštevati, da so tudi na strani predlagatelja, razen njegovih dohodkov in dohodkov njegove partnerke, še dohodki, kot so otroški dodatek, dodatek za veliko družino in preživnina za njeno mladoletno hči.

11.Upoštevaje dejstvo, da mora predlagatelj skrbeti za dva otroka iz zveze z nasprotno udeleženko ter še za tri otroke iz nove zakonske zveze, sodišče ocenjuje, da je njegova preživninska obveznost v višini 120,00 EUR previsoko določena. Nima prav pritožba, da je toliko, kot je dolžan ponuditi otrokoma nasprotne udeleženke, dolžan nuditi tudi svojima otrokoma, saj je za tri otroke iz nove zveze, dolžna skrbeti tudi mama teh otrok, medtem ko nasprotna udeleženka za obe hčeri v celoti skrbi sama.

12.Vendar pa nima prav pritožba, da predlagatelj višje preživnine od 50,00 EUR za ml. hčeri ne zmore. Predlagatelj je lastnik nepremičnine, res je, da je trenutno nezmožen za dodatno delo, in da mora skrbeti še za tri otroke iz nove zveze, vendar pa ga to ne razbremeni odgovornosti, da vsaj minimalno prispeva k preživljanju otrok, ki jih ima iz razmerja z nasprotno udeleženko.

13.Upoštevaje višje dohodke nasprotne udeleženke ter otroške dodatke, ki jih prejema nasprotna udeleženka za svoja dva otroka ter državno štipendijo, ki jo prejemata hčeri za pokrivanje svojih potreb, kot tudi glede dohodkov, ki jih prejema predlagatelj in njegova partnerka (za katero ni izkazal, da za delo ne bi bila zmožna in ki lahko bistveno več prispeva k dohodkom družine, v kolikor sam tega ne zmore) ter na višino otroškega dodatka in dodatka za veliko družino, ki ga prejema ter dejstvo, da vendarle odplačuje kredit v višini 400,00 EUR za reševanje stanovanjske problematike svoje družine, ob prihodku 640,00 EUR, kaže na to, da je vendarle vsaj delno zmožen poskrbeti tudi še za sedaj mladoletne hčere nasprotne udeleženke, vendar ne v obsegu kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.

14.Zato je sodišče druge stopnje njegovo preživninsko obveznost znižalo na znesek 100,00 EUR, kar po oceni sodišča druge stopnje predstavlja tisti minimalni znesek, ki nikakor ne pokriva potreb ml. hčer, vendar jih je predlagatelj, po oceni sodišča druge stopnje, sposoben plačevati, tudi na račun lastnega odpovedovanja.

15.Sodišče druge stopnje je tako predlagatelju naložilo v plačilo preživninsko obveznost v višini 100,00 EUR za vsako izmed hčer, pri tem pa je njegovo obveznost plačevati takšno preživnino določilo od dne 19. 11. 2024 (196. člen DZ določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine), ko je dejansko podal predlog za znižanje preživnine in je v tem obsegu sklep sodišča prve stopnje spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

16.Pritožnik je s pritožbo uspel v manjšem delu in v skladu s 101. členom ZNP-1 krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.