Jedro

Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za popravo sodbe zavrnilo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, pritožbenih razlogov ne navaja, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da sklep popravi. V obrazložitvi navaja, da je v izreku odločbe z dne 13.10.1999 sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi z dne 20.2.1996 v veljavi v 1. točki izreka. Okrajno sodišče v Ljubljani je sklep o izvršbi razveljavilo v dovolitvenem delu, to je 2. točki izreka. Prvostopno sodišče bi tako lahko odločalo le o 2. točki izreka sklepa o izvršbi, saj 1. točka sklepa o izvršbi sploh ni bila razveljavljena. Zato gre za povsem jasno neusklajenost med sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 15.3.1996 in odločbo, ki jo je dne 13.10.1999 izdalo Okrožno sodišče v tej zadevi. Zaradi navedenega je odločitev sodišča nejasna in sodba ni izvršljiva, saj mora Okrajno sodišče vedeti, kako je Okrožno sodišče odločilo glede tiste točke njihovega sklepa o izvršbi, ki je bila razveljavljena.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99 in na pravilno uporabo materialnega prava.

Takšen pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. S tem, ko je zavrnilo predlog tožeče stranke za popravo sodbe, pa je tudi materialno pravo in sicer 328. člen ZPP/99 pravilno uporabilo, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se predlog tožeče stranke ne nanaša na odpravo napak v imenih in številkah ter drugih očitanih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivostih glede oblike in neskladnostih prepisa sodbe z izvirnikom, za odpravo katerih je v skladu z določbo 1. odstavka 328. člena namenjen institut poprave sodbe. V zvezi s pritožbenimi trditvami pa pritožbeno sodišče še poudarja, da prvostopnemu sodišču tudi ni bilo potrebno popravljati 1. točke izreka odločbe opr. št. VI Pg ... z dne ..., saj je povsem pravilno odločalo o 1. in 3. točki izreka sklepa o izvršbi. Ker je tožena stranka kot dolžnik v izvršilnem postopku sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala v celoti, je izvršilno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, to je v 2. točki izreka. Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi. Materialnopravno naziranje pritožnice je torej povsem zgrešeno.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 365. člena ZPP/99 s sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, je v skladu z 1. odstavkom 165. člena ZPP/99 odločalo tudi o stroških, ki so v zvezi s pritožbo nastali. Tožeča stranka je v pritožbi zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov, vendar do tega po načelu uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP-99) nima pravice, saj s pritožbo ni uspela, zato sama trpi pritožbene stroške.