Jedro

Po določbi 4. odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 18/2003, v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po Tarifni številki 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo le v primeru, če izvršitelj odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je dolžnik preselil in v podobnih primerih ali pa je rubež neuspešen, ker izvršitelj ne najde rubljivih predmetov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da je upnik dolžan izvršitelju L. M., ..., v izvršilni zadevi opr. št. I 1999/03412 plačati 8.685,00 SIT za opravljene izvršiteljske storitve in potrebne stroške, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je upnik dolžan izvršitelju za opravljene izvršiteljske storitve in potrebne stroške plačati znesek 31.185,00 SIT.

Proti navedeni odločitvi se pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje izvršitelju med drugimi stroški priznalo tudi nagrado v višini 375 točk za preklican rubež. Glede na to, da je upnik z vlogo z dne 24.5.2004 umaknil predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na premičnine in je o tem dne 24.5.2004 s telefaks sporočilom obvestil tudi izvršitelja in mu predlagal, da se glede na navedeni predlog razpisan rubež dne 2.6.2004 ne opravi, upnik meni, da se ne more šteti, da je bil rubež neuspešen oziroma neizveden. Dejstvo, da je upnik šele takrat, ko je dobil vabilo za rubež, umaknil izvršilni predlog na premičnine dolžnika in obvestil izvršitelja o umiku predloga za izvršbo na premičnine dolžnika, kot svojo odločitev utemeljuje sodišče, ne daje izvršitelju pravice do obračuna stroškov. Drugačna razlaga sodišča je v nasprotju s splošno veljavnimi pravnimi načeli. Upnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršitelju ne priznajo stroški v izpodbijanem delu, to je po postavki neuspešen ali neizveden rubež 375 točk oziroma 18.750,00 SIT brez DDV.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 4. odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 18/2003, v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po Tarifni številki 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo le v primeru, če izvršitelj odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je dolžnik preselil in v podobnih primerih ali pa je rubež neuspešen, ker izvršitelj ne najde rubljivih predmetov. Gre torej za primere, ko izvršitelj razpisanega neposrednega dejanja izvršbe na premičnine, to je rubeža, ni opravil iz raznih procesnih razlogov, za katere je izvedel šele na kraju rubeža ali zaradi neuspešnosti rubeža. V teh primerih je izvršitelj opravil določeno dejanje, zaradi katerega je izgubil določen čas, sestaviti je moral zapisnik, v katerem je ugotovil razloge za neuspešnost oziroma neopravo rubeža, zato je upravičen do ustreznega plačila, ki ga predvideva citirano določilo Pravilnika. V primeru kot je obravnavani, ko je izvršitelj sicer razpisal rubež, vendar ga je po obvestilu upnika, da umika predlog za izvršbo na premičnine, preklical, pa izvršitelj v zvezi s tem rubežem ni opravil nobenega dela, zato tudi ni upravičen do plačila. Le razpis rubeža oziroma njegov preklic kot administrativno tehnični opravili namreč nista neposredni dejanji izvršbe na premičnine, za kateri bi bilo v Pravilniku predvideno posebno plačilo. Seveda je izvršitelj imel z razpisom in preklicem materialne stroške. Povrnitev teh stroškov v skladu z določilom 10. člena Pravilnika v višini 5 % od skupnega plačila za delo je izvršitelj zahteval in mu jih je sodišče z izpodbijanim sklepom tudi priznalo.

Glede na povedano je pritožba utemeljena, saj je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe določbe 4. odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika izvršitelju priznalo plačilo za delo, do katerega ni upravičen. Gre za znesek 22.500,00 SIT (375 točk x 50,00 SIT x 20 % DDV). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP in členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršitelju priznalo 8.665,00 SIT plačila za opravljeno delo in povračila za stroške, saj je do takšne višine upravičen glede na opravljena dela in ob upoštevanju določil Pravilnika.