Jedro

Tožeči stranki sta glede časa postavitve spornega zidu predlagali, naj sodišče vpogleda v spise istega sodišča, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in teh dokazov v izpodbijanem sklepu ni ocenilo, kar ima za posledico, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo s tožbenim zahtevkom, da naj se tožencema naloži, da odstranita betonski zid na zahodnem delu parcele št. 414 k.o. N. in vzpostavita prejšnje stanje dostopne in dovozne poti po zahodnem delu parcele št. 414 iste k.o. in se jima prepoveduje v bodoče na tak ali podoben način posegati v posest tožečih strank. Sodišče je tudi sklenilo, da sta tožeči stranki dolžni povrniti toženima strankama 256.848,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila, v 15 dneh. V obrazložitvi svoje odločitve je sodišče zapisalo, da tožba v obravnavanem primeru ni bila vložena pravočasno, ker je na podlagi zaslišanja prič prišlo do zaključka, da je bil pločnik z betonsko ploščo zgrajen najkasneje do konca januarja 2004, tožba pa je bila vložena 30.03.2004. Proti temu sklepu sta se iz vseh pritožbenih razlogov pritožili tožeči stranki. V pritožbi zatrjujeta, da v obravnavanem primeru ni sporno, da sta bili tožnici v posesti dostopne poti, ki je tekla po dostopni cesti med hišama v P., nato po robu ob zidu, kjer se sedaj nahaja betonska plošča, se nadaljevala v območju 1,80 m visokem zidu ter nato na nižje ležečo teraso. Tožeči stranki sta v postopku navajali, da sta toženi stranki z motilnimi dejanji začeli 20.12.2003 ter z njimi ves čas nadaljevali. V te namene sta tožnici predlagali tudi vpogled v spis istega sodišča opr. št. P in Z glede časa, kdaj je začela gradnja zidu, glede na spornost dejstva, ali je bila tožba vložena pravočasno. Pritožba graja ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere so bili napravljeni napačni zaključki. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje, kdaj so se gradbena dela začela oziroma končala, ampak za vprašanje motilnega dejanja z gradbenimi deli, sodišče pa ni ugotavljalo, s kakšnimi gradbenimi deli je toženec še nadaljeval. Sodišče tudi ni pravilno ocenilo dokazov, saj sta priči G. in D. izpovedali, da je bila betonska plošča narejena marca in maja 2004, njuna izpoved pa se ujema z izpovedjo drugih prič. Sodišče tudi ni ocenilo, ali je morebiti toženec sam kaj delal na tem dvorišču. Čas gradnje je ostal nerazjasnjen. Četudi je D.V. s svojimi pogodbenimi deli končal januarja 2004, je toženec sam z gradnjo nadaljeval, nenazadnje je tudi V. potrdil, da zidu on ni naredil, da je gradil le betonsko ploščo. Zid torej takrat še ni bil zgrajen. Izpodbijani sklep je oprt na izpoved priče V., ki pa je izpovedal, kdaj je bila zgrajena betonska plošča in ne zid, ki je tožnici motil v njuni posesti. Šlo je za kontinuirano motenje, ki se je končalo z odvzemom posesti. V konkretnem primeru ne gre zanemariti specifike rokov, ki tečejo od zadnjega motenja, kar pa se ni zgodilo pred marcem. Nadalje pritožba zatrjuje, da sta tožnici 16.3.2004 predlagali izdajo začasne odredbe, ko sta toženca zabetonirala svoje dvorišče in s postavitvijo zidu onemogočila posest poti, kar prav tako dokazuje, da je bila tožba vložena pravočasno, sicer ne bi vlagali zavarovanja. Prav tako ni sodišče izvedlo predlaganega dokaza, vpogleda v spis P, kjer sta toženca navajala, da sta hiša in dvorišče še v gradnji, s strani sodišča je bilo tudi ugotovljeno, da gre za nadaljevane gradbene posege, ki sta jih izvajala toženca še po vložitvi tožbe v zadevi P. Pritožba še navaja, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedi priče Vidica. Na koncu pritožnici izpodbijata še odločbo o povrnitvi stroškov postopka ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi zahtevku tožečih strank ter jima povrne stroške postopka, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru sta tožeči stranki vložili tožbo zaradi motenja njune posesti stvarne služnosti poti. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja že iz zgornje obrazložitve, tožbo zavrglo, ker naj ne bi bila vložena pravočasno, to je v okviru 30-dnevnega prekluzivnega roka, ki ga predpisuje 32. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da pritožba utemeljeno opozarja, da je bilo dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim dejstvom pravočasnosti vložitve tožbe nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje vseh dokazov, ki so bili kot dokaz pravočasne vložitve tožbe predlagani s strani tožnic, ni izvedlo. Tožeči stranki sta na prvem naroku za glavno obravnavo glede časa postavitve spornega zidu predlagali, naj sodišče vpogleda v spise istega sodišča z opravilno številko P in Z, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in teh dokazov v izpodbijanem sklepu ni ocenilo, kar ima za posledico, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pritožnici utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljevalo na dokazni oceni izpovedi priče V., ki pa je izpovedal, da je gradil betonsko ploščo, ne pa zid. Predmet dajatvenega zahtevka obravnavane tožbe je odstranitev betonskega zidu, zaključkov v zvezi s tem, kdaj je bil sporni zid zgrajen, pa izpodbijani sklep sploh nima, pač pa svojo odločitev o zavrženju tožbe zaradi njene prepozne vložitve sodišče utemeljuje z graditvijo betonske plošče, ki jo je gradil izvajalec V. januarja 2004, kar pomeni, da sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Materialnopravni zaključek, da je bila tožba vložena prepozno, je torej preuranjen. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP), v okviru katerega naj sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno razišče, tako da izvede tudi zgoraj navedene predlagane dokaze tožnic, vse dokaze posamično in medsebojno oceni, pri tem pa pazi, da bistvenih kršitev postopka ne bo zagrešilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).