Jedro

Zgolj pavšalne trditve o onemogočenem obsegu poslovanja, ne, da bi pritožnica konkretno navedla, kako bo to vplivalo na poslovne načrte, dogovorjene poslovne obveznosti ter obstoj same poslovalnice, ob upoštevanju nespornih dejstev, da predmetna poslovalnica ni edini vir pritožničinega financiranja, da se prepoved ne nanaša na prodajo vseh izdelkov in storitev, ki jih pritožnica nudi v tej poslovalnici, ter da je prepoved časovno omejena na relativno kratko časovno obdobje šest mesecev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostijo zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo št. 187-311/2020-2711-43 z dne 10. 5. 2024, s katero je toženka odločila, da se ji v poslovni enoti A., začasno prepove prodaja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov (1. točka izreka); da prepoved prodaje traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe (2. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj sodišče do pravnomočne odločitve o vloženi tožbi zadrži začasno prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov za prodajno mesto A. 2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe z izpodbijanim sklepom zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tožeča stranka ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je težko popravljive škode. Nastanka zatrjevane škode ni konkretizirala, tako glede oblike kot tudi obsega, prav tako ni pojasnila ničesar v zvezi s svojimi poslovnimi načrti in dogovorjenimi pogodbenimi obveznostmi, ki bi pomembno vplivale na njeno poslovanje. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov pa se tudi nanaša zgolj na eno trafiko, ne nanaša se na prodajo vseh izdelkov v tej trafiki, ampak zgolj tobačnih izdelkov, ta prepoved pa je časovno omejena le na šest mesecev. Že iz teh razlogov po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti o težko popravljivi škodi v smislu 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ne strinja se niti s trditvami tožeče stranke, da bo zaradi prepovedi prodaje tobačnih izdelkov prišlo do upada prodaje preostalega blaga in izvajanja storitev v konkretni poslovni enoti ter da bo lahko prepoved negativno vplivala na njen ugled in izgubo zaupanja kupcev ter ugled poslovne enote.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da okoliščina, da gre za zgolj eno trafiko, ne more biti upošteven in utemeljen razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, saj naveden razlog nasprotuje upoštevnim določbam Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTPI) in krši njeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Vztraja, da bo prepoved prodaje vplivala tudi na upad prodaje preostalega blaga in storitev, saj kupci tobačnih izdelkov zaradi prepovedi ne bodo več kupovali netobačnih izdelkov v enakem obsegu ter navaja, da je upad prodaje, torej neposredno materialno škodo v smislu neto izpada prihodkov, v celoti izkazala s podatki o znatnem in merljivem upadu količine prodanih izdelkov in storitev v drugi istovrstni poslovni enoti, za katero je bila tudi že izrečena prepoved prodaje tobačnih izdelkov. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev pravil postopka in kršitev pravice do izjave, ker se ni opredelilo do njenega dokaznega predloga za zaslišanje priče A. A. Zatrjuje tudi kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in svobodne gospodarske pobude (74. člen ustave) ter pravice do pravnega sredstva, sodnega varstva in enakega varstva pravi (22., 23. in 25. člen Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP)). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi; podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pritožnica s svojimi navedbami ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 7. Pritožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe nepopravljivo škodo utemeljevala z navedbami o tem, da se ji bo zaradi šestmesečnega onemogočenega opravljanja njene glavne dejavnosti prodaje tobačnih izdelkov, s katero ustvarja večino prihodkov, zmanjšal delež njenega čistega dobička, da bo utrpela izpad ključnega vira financiranja za poslovanje ter upad prodaje preostalega blaga in storitev, kar vse bo vplivalo na obstoj konkretne poslovne enote. Zatrjevala je torej materialno škodo.

8. Glede materialne škode je Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da je od okoliščin primera odvisno, ali lahko sploh pomeni težko popravljivo škodo, saj je materialna škoda načeloma popravljiva že po svoji naravi. Ob tem pa je Vrhovno sodišče v svoji praksi kot upoštevno - torej težko popravljivo - škodo že priznalo tudi verjetno izkazan poseg v opravljanje dejavnosti, ki bi stranko pomembno prizadeval.1 Vendar pa zgolj pavšalne trditve o onemogočenem obsegu poslovanja, ne, da bi pritožnica konkretno navedla, kako bo to vplivalo na poslovne načrte, dogovorjene poslovne obveznosti ter obstoj same poslovalnice, ob upoštevanju nespornih dejstev, da predmetna poslovalnica na naslovu ... ni edini vir pritožničinega financiranja, da se prepoved ne nanaša na prodajo vseh izdelkov in storitev, ki jih pritožnica nudi v tej poslovalnici, ter da je prepoved časovno omejena na relativno kratko časovno obdobje šest mesecev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostijo zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.

9. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica težko popravljive škode, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe, ni izkazala niti z navedbami o navadah kupcev in predložitvijo podatkov o 28 % upadu prodaje preostalega blaga v drugi poslovni enoti na naslovu ...Novo mesto za obdobje treh mesecev pred in po izvršitvi prepovedi prodaje, glede na enako obdobje v predhodnem poslovnem letu oziroma podatki o 18 % upadu prodaje ostalih netobačnih izdelkov v navedeni poslovni enoti v obdobju izvrševanja prepovedi prodaje tobaka kot pričakovani upad. Vrhovno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da nanizani podatki ne izkazujejo konkretne škode pritožnice v obravnavnem primeru, niti njenega konkretnega obsega, saj so podatki povsem neprimerljivi za obravnavni primer, ker se nanašajo na drugo poslovno enoto, ki se nahaja v drugem kraju, podatki pa se tudi nanašajo na druga časovna obdobja. Pri čemer pritožnica sploh konkretno ni pojasnila, zakaj bi bili ti podatki uporabljivi za obravnavani primer, torej za drugo poslovalnico, v drugem kraju in v drugem časovnem obdobju.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (16. točka obrazložitve) jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje empirične podatke o količinskem upadu prodaje netobačnih izdelkov v poslovalnici v Novem mestu ocenilo kot nerelevantne. Glede na to, da se dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. nanaša na te podatke2, je mogoče posredno razbrati, da je tudi zaslišanje te priče nerelevantno. Odsotnost navedb o pravno pomembnih dejstvih - v tem primeru o okoliščinah, zaradi katerih bi bila zatrjevana škoda v tej zadevi težko popravljiva, namreč ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov. Zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 22. členom ZUS-1 neutemeljen.

11. Glede na vse navedeno je jasno, da razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe ni bila le okoliščina "da gre zgolj za eno trafiko", kot zmotno navaja pritožnica. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi določb ZOUTPI.

12. Glede pritožbenega očitka kršitve ustavnih pravic iz 33., 74., 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitve 6. člena EKČP pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnica ne konkretizira vsebine zatrjevanih kršitev, ampak z njimi zgolj izraža posplošeno nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje. Njen očitek je torej vsebinsko prazen do te mere, da se Vrhovno sodišče do njega ne more opredeliti.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

**K II. točki izreka**

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. sklepa VSRS I Up 247/2021 z dne 23. 12. 2021 in I Up 162/2022 z dne 14. 9. 2022 ter drugi. 2 Pritožnica je namreč zatrjevala, da bo priča A. A. izpovedal o natančno takšnih potrošniških navadah, kot izhajajo iz predloženih podatkov o poslovanju poslovne enote v Novem mestu.