Jedro

Namestitev toženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča je šteti za primeren ukrep, saj vzpostavlja mirno in varno sobivanje v večstanovanjski stavbi, ker do kršitev sosedskega sožitja s strani toženca ne bo več prihajalo. Hkrati pa gre za manj skrajen ukrep, saj toženec obdrži svojo lastnino.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna iz naslova stroškov pritožbenega postopka (tožene stranke) v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00800370196422 (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 1964/2022), znesek 261,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Tožniki, ki so etažni lastniki v večstanovanjski stavbi, s tožbenim zahtevkom, ki ima pravno podlago v 123. členu SPZ1 in 52. členu SZ-12, zahtevajo izključitev toženca kot etažnega lastnika v stavbi ter prodajo njegovega stanovanja. Že pred začetkom tega postopka je bil toženec postavljen pod skrbništvo CSD3 na področju upravljanja in razpolaganja s premoženjem, sklepanja pravnih poslov ter sodelovanja v sodnih in upravnih postopkih.

2.Sodišče prve stopnje je etažnim lastnikom večstanovanjske stavbe na naslovu A., s pravnim učinkom v tej pravdi s sklepom priznalo lastnost stranke, nato pa z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki (etažni lastniki) zahtevali, da se toženca izključi iz večstanovanjske stavbe na naslovu A., ter se mu naloži prodaja stanovanja z ID znakom del stavbe ..., sicer se bo prodaja izvršila po pravilih izvršilnega postopka (II. točka izreka). Toženčevi stroški, ki bodo odmerjeni po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, bremenijo tožnike (III. in IV. točka izreka).

3.Tožniki, ki vlagajo pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP,4 pritožbenemu sodišču predlagajo, da sodbo ustrezno spremeni (ugodi tožbenemu zahtevku), oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Trdijo, da je sodišče zagrešilo procesno kršitev, ker ni zaslišalo toženca. Na podlagi njegovega zaslišanja bi se lahko prepričalo, da je toženec sposoben razumeti, če to hoče. Arbitrarno je stališče, da ne zadošča razumevanje vsebine opomina in da mora biti podana dejanska zmožnost kršitelja, da odpravi kršitve. K odpravljanju očitanih kršitev bi moral pristopiti skrbnik, če toženec tega ni bil zmožen. Priči B. B. in C. C. bi morali prepoznati toženčevo nesposobnost in aktivneje pristopiti k reševanju problema. Skrbnik je podal predlog za sprejem toženca na varovani oddelek šele po prejemu psihiatričnega mnenja, moral pa bi ga vsaj po prejemu opomina. Toženec zmore prilagoditi svoje obnašanje, kar izhaja iz izpovedi priče C. C., "da zna toženec izkoristiti invalidnost, če mu to koristi". Stališče, da bi drugačna odločitev pomenila kaznovanje toženčeve osebnosti, predstavlja dejansko razlastitev tožnikov. Skupnost s tožencem je zaradi nedopustnih in grobih kršitev že veliko let nevzdržna. Sodišče se je toženca "usmililo" iz človeških, ne pravnih razlogov, in sicer ne da bi ga zaslišalo. Če toženec res ne zmore obvladovati svojega ravnanja, bi moral ustrezno ukrepati njegov skrbnik.

4. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Lastninska pravica je absolutna (zoper vsakogar učinkujoča) stvarna pravica, ki pa ni neomejena - lastnik jo lahko izvršuje tako, da ne krši pravic drugih posameznikov ali zakona (prim. 1. odstavek 67. člena Ustave5 ter 1. odstavek 37. člena SPZ6). Ker je izključitvena tožba invaziven in resen poseg v lastninsko pravico, so že v sam zakon vgrajena varovala, ki zagotavljajo ravnovesje med pravico etažnega lastnika (kršitelja) in enakovredno pravico ostalih etažnih lastnikov. Objekt stvarnopravnega varstva z izključitveno tožbo je lastninska pravica etažnih lastnikov.7 V primeru grobih, dolgotrajnih in ponavljajočih se kršitev sosedskega sožitja s strani enega etažnega lastnika (ali drugega uporabnika) je ostalim etažnim lastnikom onemogočeno oziroma oteženo izvrševanje njihove lastninske pravice - njihova lastninska pravica je razvrednotena. Etažni lastniki niso dolžni neomejeno dolgo prenašati nasilje in druga ravnanja posameznika, ki onemogočajo sobivanje v večstanovanjski stavbi. Vendar je treba upoštevati, da je izključitvena tožba zaradi invazivnosti posega v lastninsko pravico skrajni ukrep (ultima ratio) za najhujše kršitelje sosedskega sožitja, ko milejši ukrepi niso učinkoviti.8 To pravilo izhaja že iz namena varstva, ki ni v kaznovanju oziroma sankcioniranju preteklih ravnanj, ki so porušila sosedsko sožitje in povzročila nevzdržno stanje, temveč v preprečevanju nadaljnjih takšnih ravnanj. Ker gre za poseg v ustavno in konvencijsko varovano pravico do lastnine tožnikov in toženca (33. člen Ustave, 1. člen Prvega protokola k EKČP9), vrednotenje posega narekuje tudi test praktične konkordance. V primeru, ko pa gre pri zasebni lastnini za dom in ko je lastnik oseba, ki je poslovno nesposobna, torej še posebej ranljiva, je potrebno pretehtati interese tudi v tej luči in posameznika zaščititi pred nesorazmernim posegom v pravico do doma in mu zagotoviti posebno pravno varstvo (36. člen Ustave, 8. člen EKČP).10 Tehtanje interesov, ki so v koliziji (interes kršitelja/etažnega lastnika, da ohrani lastninsko pravico na stanovanju, in interes ostalih etažnih lastnikov, da se kršitelja izključi iz sosedske skupnosti), mora zato vključevati presojo, ali obstaja kak drug primeren in manj skrajen ukrep, ki učinkovito varuje interese etažnih lastnikov. Te materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, zato jo je, upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, opravilo pritožbeno sodišče.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so etažni lastniki pred vložitvijo tožbe opirajoč se na 123. člen SPZ izpeljali predhodni postopek: opomin z natančnim opisom kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja (verbalne in fizične grožnje z uničenjem lastnine z razstrelitvijo s plinom, povzročitev treh požarov v stavbi, verbalne in fizične grožnje stanovalcem in otrokom, uničevanje skupne lastnine, neprimerna raba stanovanja in skupnih delov stavbe zaradi skladiščenja velike količine krame in komunalnih odpadkov, ter s tem povezana nevarnost požara in širjenja okužb, povzročanje hrupa, uriniranje in bruhanje v stavbi in njeni okolici, ponujanje droge in omogočanje uživanja droge v lastnem stanovanju), zahtevo po prenehanju s kršitvami in opozorilom, da mu v primeru nadaljnjih kršitev grozi izključitvena tožba oziroma prisilna prodaja stanovanja, je bil tožencu vročen (tudi) po skrbniku. Ker je toženec kljub opominu nadaljeval s svojim ravnanjem, so etažni lastniki sprejeli sklep z več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, da se vloži izključitvena tožba.

8.V postopku imenovana izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da ima toženec zaradi posledic prometne nesreče, v kateri je utrpel hudo poškodbo glave, trajne posledice na področju kognitivnih funkcij ter vedenjskih in čustvenih odzivov. Je impulziven, razdražljiv, zlorablja alkohol in nedovoljene psihoaktivne snovi ter (kompulzivno) zbira in kopiči nesnago v stanovanju. Po mnenju izvedenke toženec sicer razume vsebino opomina, vendar glede na svoje psihično stanje ni (bil) sposoben izpolniti zahtev iz opomina, niti se ne zaveda resnosti situacije (da lahko pride do deložacije). Del dokazne presoje je bilo tudi mnenje (druge) izvedenke psihiatrične stroke, izdelano v postopku zaradi namestitve toženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, da ima toženec trajno moteno presojo v sklopu (neozdravljivega) psihoorganskega sindroma po poškodbi glave in da potrebuje stalen nadzor v strukturiranem in varnem okolju. Na podlagi ugotovitve, da so pri tožencu izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 74. člena v zvezi s 1. odstavkom 75. člena ZDZdr11, je Okrajno sodišče v Kočevju izdalo sklep Pr 8/2023 z dne 29. 2. 2024, da se ga sprejme v varovani oddelek doma upokojencev in varovancev ..., in sicer za čas enega leta, takoj ko se bo sprostilo prosto mesto.

9.Sklop dejstev, ki utemeljuje presojo, da je toženec s svojim ravnanjem grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja, zato je bila skupnost z njim nevzdržna, v postopku ni bil prerekan12, pa tudi s pritožbo ni izpodbijan. Gre za dejstva, da je toženec do ostalih stanovalcev v bloku nastopal agresivno, da jim je grozil z razstrelitvijo, da je v stanovanju in skupnih prostorih kopičil kramo in smeti, da je vstop in bivanje v stanovanju dopuščal nasilnežem in odvisnikom od drog in alkohola, ki so ponoči z razbijanjem po vratih povzročali hrup, kar je terjalo številne policijske intervencije13, in da so zaradi dima v toženčevem stanovanju trikrat intervenirali tudi gasilci. CSD je očitno med opravljanjem skrbniških nalog prišel do spoznanja, da (zgolj) nadzorovana obravnava ni ustrezna oblika pomoči, ker toženec ne zmore opustiti motečega in škodljivega vedenja. Zato je po prejemu v tem postopku izdelanega psihiatričnega mnenja podal predlog za toženčevo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

10.Namestitev toženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi gornjega sklepa sodišča je šteti za primeren ukrep, saj vzpostavlja mirno in varno sobivanje v večstanovanjski stavbi, ker do kršitev sosedskega sožitja s strani toženca ne bo več prihajalo. Hkrati pa gre za manj skrajen ukrep, saj toženec obdrži svojo lastnino. V okoliščinah, ugotovljenih v času izdaje izpodbijane sodbe, z izključitveno tožbo zahtevano sodno varstvo tako ni utemeljeno. Zavrnitev tožbenega zahtevka se zato izkaže za materialnopravno pravilno.

11.Razlogi sodišča prve stopnje, ki je sledeč ugotovitvam izvedenke ter skladnima izpovedbama prič B. B. (sodelavca CSD preko javnih del)14 in C. C. (pomočnice direktorja CSD)15, tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da manjka temeljna predpostavka za izključitveno tožbo - toženčeva zmožnost ravnanja skladno z zahtevami iz opomina, se ob gornjem izkažejo za nebistvene. Ne glede na to pritožbeno sodišče obiter dictum pojasnjuje, da je stvarnopravno varstvo lahko utemeljeno tudi, če (procesno pravilno zastopani) lastnik ne razume (posledic) kršitev pravil sosedskega sožitja.

12.Ker glede na navedeno toženčeva sposobnost obvladovanja lastnih ravnanj in razumevanja posledic zahtevanega sodnega varstva v tem sporu ni pravno odločilno dejstvo, je neutemeljena pritožbena graja procesne odločitve o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje toženca zaradi presoje, ali je bil toženec zmožen razumeti zahteve iz opomina in ravnati skladno z njimi.

13.Na ugotovljeno dejansko stanje je torej oprt pravilen materialnopravni zaključek o neutemeljenosti sodnega varstva z izključitveno tožbo. Ker sodišče prve stopnje ob odločanju ni zagrešilo niti zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo stroške v zvezi z njo, tožencu pa so dolžni povrniti njegove pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP). Ker je toženec na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1964/2022 upravičenec do brezplačne pravne pomoči, morajo njegove pritožbene stroške, ki obsegajo 350 točk oziroma 210 EUR za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 OT,16 materialne stroške v višini 4,20 EUR in 22 % DDV (ker ne gre za samostojno storitev, toženec ni upravičen do povrnitve stroškov za pregled sodbe s poročanjem stranki - 50 točk), skupaj 261,32 EUR, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, oziroma tehnično na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (3. odstavek 46. člena ZBPP17), v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega danega roka za prostovoljno izpolnitev.

-------------------------------

1Stvarnopravni zakonik (SPZ), Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami. Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni (1. odstavek 123. člena SPZ). Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela (2. odstavek 123. člena SPZ).

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS - mednarodne pogodbe; št. 7/1994. 10 Primerjaj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Zehentner proti Avstriji z dne 16. 7. 2009 . 65. točka obrazložitve. Ter odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-94/23 z dne 22. 1. 2025., 18. in 19. točka obrazložitve. 11 Zakon o duševnem zdravju (ZSZdr), Ur. l. RS, št. 77/2008, s spremembami in dopolnitvami. Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. (1. odstavek 74. člena ZDZdr). Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (1. odstavek 75. člena ZDZdr) . 12 Četudi gre za neprerekana dejstva, ki jih ni treba dokazovati (214. člen ZPP), jih je sodišče prve stopnje dokazno preizkusilo (izpovedi prič D. D., E. E. in F. F.). 13 Občasno so ga ti "gostje" pretepli in/ali ga zaklenili iz stanovanja, tako da je moral sam poklicati policijo. 14 Da je toženec delno upošteval njegova navodila glede kopičenja krame in smeti, ni pa mogel upoštevati nasveta, naj v stanovanje ne spušča oseb, ki mu škodujejo. 15 Da toženec ne upošteva vseh usmeritev centra in da se ne zaveda možnosti deložacije. 16 Odvetniška tarifa (OT), Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami. 17 Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami.