Jedro

Ali je neko površino šteti glede na določilo 10. člena ZTVCP kot nekategorizirano cesto, je dejansko vprašanje, zahteve za sodno varstvo pa po določbi člena 203 ni možno uveljavljati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornice kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bilo delno ugodeno zagovornici kaznovanega ter je bila odločba o prekršku občinskega sodnika za prekrške spremenjena tako, da je bila kaznovanemu denarna kazen znižana, medtem ko je ostal v veljavi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, denarna kazen in varstveni ukrep pa sta bila izrečena zaradi prekrška po 36. točki 1. odstavka 226. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.

Zoper navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je zagovornica kaznovanega vložila zahtevo za sodno varstvo. V njej uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, ker je drugostopenjski organ napačno uporabil določila ZTVCP, saj funkcionalno zemljišče stavbe ni prometna površina oz. je po določilu 10. člena ZTVCP ni mogoče šteti za nekategorizirano cesto. To je zgolj površina, ki je namenjena normalni uporabi poslovne stavbe. Iz tega razloga predlaga, da Vrhovno sodišče RS odločbo Republiškega senata za prekrške odpravi, sočasno pa je zagovornica prosila za odložitev izvršbe do pravnomočne sodbe.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Ali je neko površino šteti glede na določilo 10. člena ZTVCP kot nekategorizirano cesto, je dejansko vprašanje. Zagovornica je že v teku postopka uveljavljala, da ne gre za takšno cesto, vendar je Republiški senat za prekrške v izpodbijani sodbi zavzel stališče, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje omenjena površina nekategorizirana cesta po 10. členu ZTVCP. S ponovnim izpodbijanjem takšnega stališča zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, saj je šele ugotovitev dejanskega stanja oz. ugotovitev, ali se določena površina uporablja za promet, predpogoj za uporabo določb ZTVCP. V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena Zakona o prekrških ugotovljeno dejansko stanje ni več možno izpodbijati, zato je zahteva zagovornice neutemeljena, kajti kljub izpodbijanju odločbe zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Glede na takšno odločitev tudi ni prišla v poštev odložitev izvršitve pravnomočne odločbe.