Jedro

Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo Lovske družine Ž. zoper delno odločbo Upravne enote Š.L. št. ... z dne 28.11.1995 s katero je med drugim odločila: da je F.D., rojen 1901. leta v Ž., upravičen do denacionalizacije; da je Lovsko društvo Ž. dolžno vrniti v last in posest upravičencu nepremičnine, parc. št. 10/1 stavbišče v izmeri 162 m2 in parc. št. 10/2 stavbišče v izmeri 144 m2, skupaj z objektom " L.dom" Ž.V.42; da se vrnjeno premoženje izroča v začasno upravljanje skrbniku in da se bo v nadaljnjem postopku odločalo o odškodnini za zmanjšano vrednost vrnjene nepremičnine. V obrazložitvi odločbe tožena stranka na podlagi listin ugotavlja, da sta parc. št. 10/1 stavbišče in 10/2, na kateri stoji lovski dom, vpisani v vl. št. 10 k.o. Ž.V., pri katerem je vknjižena družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Lovsko društvo Ž..

Status lovskih družin ureja Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86 - ZVGLD), ki v 57. členu določa, da je lovska družina lovska organizacija, ki med drugim upravlja lovišča in se ukvarja tudi z drugimi, z lovstvom povezanimi rekreativni dejavnostmi; da so lovske družine družbene organizacije, ki za svoje poslovanje uporabljajo predpise o društvih in da lovske družine lahko pridobivajo sredstva oz. določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu z zakonom in svojim statutom. Z uporabo navedenih zakonskih določb tožena stranka ugotavlja, da lovska družina upravlja in uporablja nepremičnino v družbeni lastnini, na kateri nikoli ni imela lastninske pravice. Zato ne pridejo v poštev določbe 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), na katere se sklicuje tožeča stranka. Tožena stranka tudi zavrača ugovor, da je prvostopni organ kršil pravila postopka, ker v postopek ni pritegnil Slovenski odškodninski sklad kot zavezanca za plačilo odškodnine. Z izpodbijano odločbo ni odločeno o odškodnini, ker bo ta predmet nadaljnjega postopka, kot je navedeno v dispozitivu izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sporni lovski dom se ne more šteti kot nepremičnina v družbeni lastnini. Stavba je bila res zgrajena na zemljišču v družbeni lasti, kar pa avtomatično ne opredeljuje značaja lastnine stavbe, kot to izhaja iz pravnih pravil Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij. V vlogi z dne 24.1.1998, s katero tožeča stranka dopolnjuje tožbene navedbe, še navaja, da je iz cenitev podržavljenega premoženja, ki je predmet vračanja, razvidno, da je bila podržavljena stanovanjska hiša z gospodarskih poslopjem, zahteva za vračilo v naravi pa se nanaša na lovski dom. Gre torej za povsem drugo, novo nepremičnino, ki po mnenju tožeče stranke ne bi smela biti predmet vrnitve v naravi. Podržavljena nepremičnina je bila dodeljena Lovski družini Ž. v upravljanje za potrebe lovske dejavnosti. S preureditvenimi deli je lovska družina zgradila objekt, katerega namembnost ni več stanovanjska, temveč gre za poslovno stavbo, namenjeno za potrebe gospodarjenja z loviščem in divjadjo na tem območju, do česar je lovska družina upravičena in zavezana s pogodbo na podlagi lovskega zakona. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka, dedič denacionalizacijskega upravičenca F.D., R.D. v odgovoru na tožbo navaja, da je odločba pravilna in zakonita.

Tožeča stranka je brezplačno pridobila pravico uporabe na hiši v družbeni lastnini št. 43 na Ž.V.. Tudi ni res, da je bila hiša št. 42 na Ž.V. med drugo svetovno vojno porušena. Upravni organ je z odločbo prenesel sporne nepremičnine v brezplačno uporabo tožeči stranki. Dejstvo je, da je bila hiša v slabem stanju, vendar ni bila porušena. Tožeča stranka je sama porušila del obstoječe hiše in s tem nekdanjo kmetijo okrnila za hlev, sobe, stelnik, drvarnico in kozolec.

Prizadeti stranki je bila podržavljena kmetija, investirati bo morala znatna sredstva, da bo denacionalizirane nepremičnine vzpostavila v prejšnje stanje, to je kmetijo s pomožnimi objekti. Lovska družina glavnino sredstev pridobiva iz gospodarjenja in upravljanja z loviščem, ki so družbena sredstva. Zato ne drži navedba tožeče stranke, da so bila vlaganja iz sredstev drugačnega porekla. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z ugotovitvami tožene stranke o statusu lovske družine in opredelitvi sredstev, s katerimi upravlja kot družbenimi sredstvi. Še sedaj veljavni ZVGLD lovske organizacije opredeljuje kot družbene organizacije in s tem njihovo premoženje kot družbeno. Niti stari Zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 5/75 in 42/86) niti novi Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 60/95) statusa lovskih organizacij glede premoženja nista spremenila. Ker so torej sredstva, s katerimi upravlja Lovska družina Ž. in med katere spada sporni objekt (lovski dom) na podlagi citiranih predpisov opredeljena kot družbena, je tožbeni ugovor s tem v zvezi neutemeljen, saj tudi zatrjevana vlaganja niso mogla spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.

Po splošnih načelih ZDen se podržavljeno premoženje praviloma vrača v naravi. Posamezne stvari (nepremičnine) se vračajo v fizični obliki, kot so bile podržavljene, ne glede na sedanjo namembnost in ne glede na spremembo vrednosti. To pomeni, da je podržavljena nepremičnina, četudi je bila kasneje preurejena in se je uporabljala v druge namene, še vedno nepremičnina, ki je lahko predmet vračanja v naravi. In ne gre za povsem drugo in novo nepremičnino, ki bi ne mogla biti predmet vrnitve v naravi kot navaja tožeča stranka, sklicujoč se na uporabo Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerijih. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDen se splošni premoženjski oz.

odškodninski predpisi glede zadev, ki jih ureja ta zakon, uporabljajo le, če niso v nasprotju z ZDen, kot specialnim predpisom.

Z določbami 25. in 26. ZDen posebej ureja vračanje nepremičnin, katerim se je vrednost po podržavljenju povečala oziroma zmanjšala. V obravnavanem primeru je bilo odločeno o vrnitvi v naravi, o odškodnini zaradi bistveno zmanjšane vrednosti podržavljenega premoženja v času vračanja glede na stanje v času podržavljenja pa bo upravni organ še odločal. Sodišče je neutemeljeno odločbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 popr). Določbe ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).