Jedro

Ker tožnik ni dokazal, da okoliščin v zvezi z veljavnostjo pravilnika brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ampak je navedel le, da na dejstvo, da pravilnik ni bil objavljen, ni pomislil, predlog za obnovo postopka ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki navaja, da je uveljavljal novo dejstvo, t.j. neveljavnost disciplinskega pravilnika, ker ni bil objavljen na ustrezen in običajen način, kar je sodišče ugotovilo s pravnomočno sodbo v istovrstni zadevi z opr. št. Pdp 64/2009 z dne 15. 7. 2009 (opr. št. I Pd 1101/2001). V tej zadevi je bilo namreč ugotovljeno, da disciplinski pravilnik, na podlagi katerega je bil tudi tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, ni bil objavljen na način, kot je sicer veljal v delniški družbi. Za to dejstvo je tožnik izvedel od sodelavca M. 17. 9. 2009, zato je to uveljavljal kot obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008), saj brez svoje krivde ni mogel uveljaviti tega dejstva, preden je bil postopek pravnomočno končan. Tožnik meni, da organ, ki je odločal o njegovi pravici na drugi stopnji, ni imel ustreznega mandata, saj naj bi člane komisije in namestnike na podlagi 16. člena spornega pravilnika imenoval nadzorni svet, ta način imenovanja pa ni bil zakonit, ker pravilnik ni bil veljaven. Ni si mogoče zamisliti, da bi izpodbijani pravilnik za nekoga veljal, za drugega pa ne. Če torej v pravilniku ni bilo podlage za vodenje disciplinskega postopka, prav tako tudi ne v statutu družbe ter neposredni uporabi Kolektivne pogodbe, je z obnovo izpodbijana sodba že zaradi procesnih napak nezakonita. Sodišče prve stopnje je po kratkem postopku obširno opisan predlog za obnovo postopka zavrglo. Sodbe, na podlagi katere uveljavlja obnovo postopka, ni mogel pokazati ali se nanjo sklicevati v tožbi ali kasneje, ker je bila sodba izdana, ko je bil postopek v njegovi zadevi že pravnomočno končan. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da samo odloči o predlogu za obnovo postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri tem na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka. O predlogu za obnovo je odločilo pravilno.

Po 10. točki 394. člena ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 2. odstavku 395. člena ZPP se zaradi okoliščin, ki so med drugim naštete tudi v 10. točki 394. člena ZPP sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih okoliščin v zvezi z veljavnostjo pravilnika ni mogel uveljavljati, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da okoliščin v zvezi z veljavnostjo oziroma objavo pravilnika brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnik očitno na okoliščino, da bi bil pravilnik lahko neveljaven, če ni bil objavljen, v postopku, ki ga želi obnoviti, ni pomislil, zato je krivda, da okoliščin ni uveljavljal, na njegovi strani. V sodnem postopku sodelavca, na katerega se sklicuje v obnovitvenem predlogu, je bilo to uspešno storjeno, če pa je tožnik ta vidik spregledal, opustitve ne more sanirati z obnovo postopka.

Po 1. odstavku 398. člena ZPP sodišče prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom po predsedniku senata brez naroka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog nedovoljen (395. člen ZPP), zato je po predsednici senata predlog zavrglo brez naroka.

Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.