Jedro

Če se starša ne sporazumeta, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka, družinsko sodišče nima podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že 73. člen ZSDP-1.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v toliko spremeni, da se:

-pod prvo alinejo III. točke izreka črta besedilo: "Če otroka na dan, ko bi ju moral oče oziroma mati oddati v vrtec oziroma šolo, ne gresta tja, ju starš, s katerim sta otroka preživela teden pripelje na dom drugega starša ob 16.00 uri;";

-IV. točka izreka poslej glasi:

1."Oče A. A. (EMŠO ...) in mati B. A. (EMŠO ...) od 1. 7. 2025 izpolnjujeta preživninsko obveznost na naslednji način:

-naturalno vsak v okviru svojega gospodinjstva poskrbita za stroške prebivanja, hrane na domu, čistil, gospodinjskih pripomočkov, higienskih potrebščin, kozmetike, kozmetičnih pripomočkov, prostočasnih aktivnosti, oddiha, razvedrila, prevoznih stroškov, zdravstvenih storitev oziroma zdravil, obleke, obutve, daril za prijatelje in sorodnike ter praznovanje rojstnih dni deklic;

-predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec za hčeri plačevati mesečno preživnino, in sicer v višini 55,00 EUR za C. A. ter v višini 80,00 EUR za D. A., za obe na osebni račun matere št. SI56 ..., odprt pri Banki d.d, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila. Tako določeno preživnino je dolžan oče prispevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v znesku, določenem v vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo. Zapadle in neplačane mesečne obroke preživnine je dolžan plačati v 15 dneh;

-črta VII. točka izreka.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (I.) razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila predlagatelj in nasprotna udeleženka, (II.) ter jima njuna mladoletna otroka C. A. in D. A. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo. Stalno bivališče otrok ter kraj vročanja pošiljk zanju je določilo na naslovu matere. (III.) Določilo je način izvajanja skupnega starševstva1. (IV.) Vsakemu od staršev je določilo mesečno preživninsko obveznost (za C. A. v višini 162 EUR in za D. A. 189 EUR), katera se bo izpolnjevala delno naturalno s preživljanjem otrok vsak v svojem gospodinjstvu, delno pa s plačevanjem stroškov tretjim osebam (npr. stroški s šolo in vrtcem, obšolske dejavnosti, drugi večji stroški), katere bosta starša krila vsak do 1/2. (V.) Predlagatelju je naložilo, da nasprotni udeleženki plača neizpolnjene preživninske obveznosti v času od 17. 8. 2024 do 19. 6. 2025. (VI. in VIII.) Zavrnilo je, kar sta udeleženca glede preživljanja časa z otrokoma in glede preživnine, nasprotni udeleženec pa še glede javnih dajatev, zahtevala več ali drugače. (VII.) Odločilo je, da otroški dodatek za otroka uveljavlja mati, pri čemer je dolžna 1/2 prejetega zneska vsak mesec izplačati očetu, in (IX.) da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2.S pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka izpodbija odločitve pod prvo in četrto alinejo III. točke izreka, ter IV., VI., VII. in IX. točko izreka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo. Zadnja dva stavka v prvi alineji III. točke naj glasita: "Če otroka na dan, ko bi ju morala mati oziroma oče prevzeti v vrtcu oziroma šoli, nista tam, ju starš, pri katerem bosta otroka preživela teden, prevzame na domu drugega starša. Glede ure prevzema se starša sproti dogovarjata, v odsotnosti dogovora pa predaja poteka ob 16.00 uri.". V četrti alineji III. točke naj se "10 dni" zamenja z "14 dni". Točka IV. naj se spremeni tako, da se očetu od 1.7.2025 naloži plačevanje mesečne preživnine, za C. A. v znesku 106 EUR, za D. A. pa 120 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Točka VII naj se razveljavi. Predlagatelju naj se naložijo vsi stroški tega pritožbenega postopka. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo strinja le s predlogom glede spremembe teksta v prvi alineji III. točke, s tem, da naj se za prevzem določi 16.00 uro. V ostalem pa se zavzema za zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba je delno utemeljena.

Glede stikov

5.Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da odločitev sodišča v zvezi s prevzemom in oddajo otrok na dan, ko otroka nista v šoli, ni razumljiva. V zadnjih dveh stavkih pod prvo alinejo III. točke izreka staršema namreč nalaga, da otroka ob isti uri prevzameta na domu drug drugega. Gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. lena ZPP2, katero pa lahko pritožbeno sodišče glede na njeno naravo samo odpravi s črtanjem zadnjega stavka prve alineje pod III. točko izreka. Odločitev tako postane jasna in nedvoumna - kadar na dan menjave ni šole oziroma vrtca, prevzem otrok poteka na domu starša, pri katerem sta otroka preživela teden, ob 16. uri pa po njiju pride starš, pri katerem bosta otroka preživela teden. Določitev, da naj se starša o uri prevzema sproti dogovarjata, kakršno predlaga pritožba, ni mogoča, ker med staršema o tem ni sporazuma (135. člen in peti odstavek 141. člena DZ3).

6.V zvezi z odločitvijo prvostopnega sodišča pod četrto alinejo III. točke izreka pa pomisleki pritožbe niso utemeljeni. Vse od januarja 2023 dalje, ko je življenjska in ekonomska skupnost med udeležencema razpadla, sta namreč deklici prehajali med staršema tedensko. Res je takšnemu režimu botrovalo predlagateljevo dvoizmensko delo, katerega pri novem delodajalcu več nima. Res je tudi, da sta deklici med poletnimi počitnicami že preživljali strnjeno dva tedna pri vsakem od staršev in da način, na katerega preživljata starša teh 14 dni (doma ali na morju) ni relevanten. Vendar določitev desetih dni, ki naj otroka preživita strnjeno z vsakim od staršev v času poletnih počitnic, ob siceršnjem režimu teden/teden, preprečuje, da bi deklici pri kateremu od staršev preživeli tri tedne zaporedoma v primeru, če starša ne bi sklenila dogovora. Pritožbeno izpostavljanje preteklega uspešnega dogovarjanja med staršema glede poletnih počitnic lahko kot tako zato potrjuje zgolj potrjuje odločitev sodišča, da se starša o terminih lahko tudi sama sporazumno dogovorita. Ne more pa napotovati na napačnost izpodbijane odločitve, saj ta velja zgolj za primer, v kolikor starša dogovora o preživljanju časa med poletnimi počitnicami do 31. 3. ne bosta sklenila.

Glede preživnine

7.Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija določitev preživnine, je v prvem odstavku 183. člena, 189. členu ter 190. členu DZ. Po teh določbah morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8.Pritožba izpodbija materialne zmožnosti predlagatelja, porazdelitev preživninskega bremena med udeleženca, ugotovljene potrebe obeh otrok ter odločitev glede načina plačevanja stroškov, ki jih starša ne pokrijeta naturalno.

9.S sklepanjem, da bi oče lahko mesečno zaslužil najmanj 1.300 EUR iz delovnega razmerja, nadalje še vsaj 200 EUR s servisiranjem vozil v prostem času, da ima prihranke v višini 15.000 EUR, ki jih je skril, ter 1.300 EUR naloženih v vrednostnih papirjih, pritožba napada prvostopne ugotovitve o materialnih zmožnostih predlagatelja. Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj izvedeni dokazni postopek teh predlagateljičinih navedb ni potrdil. Pritožbeni argumenti, ki pravzaprav predstavljajo lastno oceno dokazov, tako ne morejo omajati ugotovitev, da je v zadnjem letu oče v povprečju prejel plačo v višini 1.000 EUR mesečno, 2.000 EUR regresa, da ima vrednostne papirje v vrednosti 1.326,54 EUR in 1.449,17 EUR na transakcijskem računu. Je lastnik osebnega vozila Golf, letnik 2005 in živi v stanovanjski hiši svojih staršev, kjer ima stanovanjske stroške v višini 25 EUR mesečno.

10.Glede matere je prvostopno sodišče ugotovilo, da je v zadnjem letu prejela plačo okoli 1.071,00 EUR mesečno, 1.341 EUR regresa, plačuje 164 EUR mesečno za leasing, je imetnica osebnega avtomobila Škoda Octavia, letnik 2013, na transakcijskem računu pa je na dan zaključka glavne obravnave imela negativno stanje cca 1.600 EUR. Živi v stanovanjski hiši svojih staršev in ima mesečno stanovanjske stroške okoli 50 EUR. Ker so tako materialne zmožnosti preživninskih zavezancev primerljive, pritožbeno zavzemanje za porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 40 % mati in 60% oče ni utemeljeno.

11.Deklici pri mami in očetu preživita enak čas. Stroški, ki z njunim preživljanjem vsakemu od staršev nastanejo v okviru gospodinjstva v zvezi s prehrano, čistili, kozmetiko, prostočasnimi aktivnostmi, prevozom, zdravstvenimi storitvami ter garderobo4, so približno enaki. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da prvostopno sodišče ni pravilno ocenilo, da so približno enaki tudi stanovanjski stroški. Strošek za telefon, internet in TV nastane tudi za potrebe otrok, sodišče pa ga je odštelo le pri nasprotni udeleženki, pri čemer je povsem arbitrarno presodilo, da bi si mati lahko našla cenejši paket. Ker so torej pri mami višji mesečni stanovanjski stroški5, je na račun teh stroškov, ki nastanejo v okviru gospodinjstva pri mami, potrebna izravnava in da jih mora delno kriti oče. Ker ima oče z vsako od deklic le 25 EUR stroškov, mati pa 50 EUR, je potrebno višji del stroškov (25 EUR na deklico) razdeliti med starša.

12.Nadalje je utemeljen tudi pritožbeni očitek v zvezi z odločitvijo, da starša vsak do polovice krijeta "stroške napram tretjim osebam (npr. stroški s šolo in vrtcem, obšolske dejavnostmi in drugi večji stroški)". Sodišče prve stopnje je glede stroškov, ki jih je opredelilo kot "stroške napram tretjim osebam", ugotovilo, da mesečno nastaja strošek 42 EUR za šolo, 95 EUR za vrtec, po 23 EUR za karate in po 8 EUR za frizerja6. Ker se starša o plačevanju oziroma povračilu teh stroškov drug drugemu nista sposobna sproti dogovarjati, odločitev, da te stroške krijeta starša vsak do 1/2, ni v korist otrok. Zato je pravilneje, da se za pokritje teh potreb, ki jih naturalno preživljanje v okviru gospodinjstva vsakega od staršev ne pokriva, določi preživnina.

13.Stroški za zadovoljitev potreb otroka so variabilni in jih ni mogoče določiti v natančnem znesku7. Ker gre za oceno, torej le za predvidevanje višine, ki kot celota ustreza znesku, ki lahko zagotovi zdrav razvoj otroka, je gotovo, da na mesečni ravni, brez drugih nepredvidenih večjih stroškov, za C. A. nastane približno še vsaj 110 EUR stroškov, za D. A. pa še vsaj 160 EUR. Potrebe obeh deklic, upoštevaje dejanske materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev, ta dva zneska opredeljujeta realno. Te "stroške napram tretjim osebam" je potrebno razdeliti med starša tako, da predlagatelj plačuje preživnino nasprotni udeleženki, in sicer 55 EUR za C. A. in 80 EUR za D. A. Tako določeno preživnino je dolžan plačevati od 1. 7. 2025 dalje, kot to zahteva pritožnica, saj so mu za predhodno obdobje neizpolnjene preživninske obveznosti že naložene (pod V. točko izreka izpodbijanega sklepa).

Glede otroškega dodatka

14.V 73. členu ZDSP-18 je določeno, da se starši v primeru, kadar obdržijo skupno varstvo in vzgojo otroka, lahko sporazumejo, kdo uveljavlja pravico do otroškega dodatka. V kolikor pa se ne, pa po tej določbi uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti izmed staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

15.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se starša nista sporazumela o tem, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da prvostopno sodišče ni imelo podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že zakon.

16.Pritožbi je bilo tako potrebno delno ugoditi in izpodbijani sklep delno spremeniti v toliko, kolikor je bilo to potrebno zaradi pravilne uporabe materialnega prava (3. točka 365. člena ZPP, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP). Preostali del pritožbe, ki se je izkazal za neutemeljenega, pa je bilo potrebno zavrniti in v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep prvostopnega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

17.O stroških v postopkih za ureditev družinskih razmerij sodišče odloča po prostem preudarku. Ker kakšnih razlogov za drugačno obravnavo pritožbenih stroškov od prvostopnih pritožnica ne navaja, tudi stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, krije sama (odstavek 165. člena ZPP, drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

-------------------------------

Sodišče prve stopnje je (pod III. točko izreka) odločilo, da se skupno starševstvo izvaja tako, da otroka: - z vsakim od staršev preživita po en teden, pri čemer se teden šteje od ponedeljka do ponedeljka, ko mati oziroma oče pride po otroka v šolo oz. vrtec po koncu (šolskih) obveznosti do naslednjega ponedeljka, ko mati oziroma oče pripelje otroka v šolo oziroma v vrtec pred začetkom (šolskih) obveznosti otrok. Če otroka na dan, ko bi ju morala mati oziroma oče prevzeti v vrtcu oziroma v šoli, nista tam, ju starš, pri katerem bosta otroka preživela teden ob 16.00 uri prevzame na domu drugega starša. Če otroka na dan, ko bi ju moral oče oziroma mati oddati v vrtec oziroma šolo, ne gresta tja, ju starš, s katerim sta otroka preživela teden pripelje na dom drugega starša ob 16.00 uri; - krajše počitnice med šolskim letom (jesenske, zimske in prvomajske) preživljata v skladu z režimom rednih stikov iz prve alineje te točke; - božično- novoletne počitnice (po šolskem koledarju) preživljata z vsakim od staršev polovico, pri čemer v šolskem letu 2025/2026 preživita z materjo prvi del počitnic, drugi del pa z očetom, in tako izmenjaje vsako leto naprej; - poletne počitnice (po šolskem koledarju) preživljata izmenično pri obeh starših v skladu z režimom rednih stikov iz prve alineje te točke, pri čemer z vsakim od staršev preživita strnjeno 10 dni v terminih, ki jih starša soglasno uskladita najkasneje do 31. 3. vsakega leta, v nasprotnem primeru v letu 2026 termin za dopust prva izbere nasprotna udeleženka, v letu 2027 pa predlagatelj in tako izmenjaje vsako leto naprej.

2Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.

3Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17.

4Ti stroški so podrobneje opredeljeni od 53. do 59. točke obrazložitve prvostopne sodbe.

5Pod 51. in 52. točko obrazložitve prvostopne sodbe.

6Pod 60., 61. in 62. točko obrazložitve prvostopne sodbe.

7Seštevek (upoštevaje za 25 EUR višje stanovanjske stroške pri mami) za C. A. znaša 98 EUR, za D. A. pa 153 EUR. Na variabilnost teh stroškov le še dodatno kaže pritožbena navedba, da nasprotna udeleženka za deklici plačuje še zdravstveno zavarovanje v višini 11 EUR mesečno za vsako.

8Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Uradni list RS, št. 26/14 in nasl. (zadnja sprememba (ZSDP-1F) objavljena v Uradnem listu RS, št. 153/2022, se uporablja od 1. 4. 2023 dalje).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 135, 141, 141/5, 183, 183/1, 189, 190 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (2014) - ZSDP-1 - člen 73

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.