Jedro

Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na razpis. Ob upoštevanju navedenega določila je odločitev tožene stranke, da ne upošteva aneksa k konzorcijski pogodbi, ki je bil sklenjen po oddaji vloge na javni razpis in po izteku roka za oddajo vloge na javni razpis, pravilna. Če bi strokovna komisija navedeni aneks obravnavala, bi s tem neupravičeno podaljšala rok samo enemu prijavitelju, kar bi bilo nepošteno do ostalih prijaviteljev, ki so pravočasno oddali vloge in so izpolnjevale vse zahteve javnega razpisa. Iz tega tudi sledi, da z navedenim aneksom ni mogoče odpraviti ugotovljenega neskladja vloge z javnim razpisom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo vlogo Konzorcija podjetij, št. 4301-34/2010/63, ki jo je za konzorcij podal prijavitelj A., za projekt z naslovom: ..., na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj-ESRR-Razvojni centri slovenskega gospodarstva, objavljen v Ur. l. RS, št. 62/2010. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je strokovna komisija pri pregledu vloge prijavitelja ugotovila, da poslovni načrt in konzorcijska pogodba za projekt: „...“, nista skladna in konsistentna z javnim razpisom in predvidenim načinom financiranja. V nadaljevanju obrazložitve je navedeno, da je dolžan izvajati vse aktivnosti v zvezi z operacijo in v zvezi z njimi nastalimi upravičenimi stroški, ki jih sofinancira ministrstvo in Evropska unija, upravičenec, oziroma morajo pri upravičencu nastati. Vsa oprema, instrumenti in dejavnost, ki se sofinancira, mora ostati na isti lokaciji v prostorih upravičenca. Pogoj za operacijo št. 12. določa, da se mora 60 % operacije izvajati na eni lokaciji (na področju ene regije). Nadalje je v točki 2.5.6. na strani 16 razpisne dokumentacije pojasnjeno, da ima upravičenec sicer lahko svojo izpostavo, poslovalnico, oddelek, prostore itd. v več regijah, pač pa se v okviru razpisa upošteva lokacija, kjer se projekt dejansko izvaja, kot npr. lokacija opreme in prostorov v katerih se izvajajo projekti. Tudi vsi zaposleni, ki bodo delali na raziskavah in razvoju posameznih produktov in storitev so zaposleni upravičenca in ne drugih članov konzorcija. Navaja še, da je upravičenec tisti, ki je dolžan zagotoviti izpolnjevanje predvidenih ciljev operacije, kot so povečanje števila zaposlenih ali povečanje dodane vrednosti in vlaganja v raziskave ter razvoj. Cilji se merijo le na upravičencu in ne pri drugih članih konzorcija, saj ti ne prejemajo državne pomoči, ampak s svojim znanjem, kapitalom, ugledom in izkušnjami pomagajo vzpostaviti razvojni center slovenskega gospodarstva ter mu nudijo podporo pri delovanju. Morebitni ustvarjeni dobiček upravičenca iz naslova izvajanja operacije, vključujoč dobiček, ki nastane v povezavi z izvajanjem operacije, pa se ne sme deliti in se mora ves, tako ustvarjen dobiček, iz obdobja od podpisa pogodbe do zaključka operacije, v celoti uporabiti oziroma investirati za razvoj dejavnosti, ki je predmet te operacije.

Strokovna komisija je na podlagi 2., 3., 4. in 6. člena Konzorcijske pogodbe ugotovila, da bodo partnerji v konzorciju izvajali posamezne podprojekte in o njih poročali upravičencu, ki bo za njih pripravljal zahtevke za sofinanciranje, in da bodo partnerji pogodbeni prejemniki sredstev. Zaradi tega je bil prijavitelj pozvan k pojasnilu, na kakšen način je zagotovljena skladnost predložene konzorcijske pogodbe z zahtevami javnega razpisa. Na navedeni poziv je prijavitelj poslal aneks št. 1 h konzorcijski pogodbi, s katerim sta bila spremenjena 2. in 3. člen obstoječe Konzorcijske pogodbe, ostali členi pa so ostali nespremenjeni. Ker je bil navedeni aneks sklenjen po oddaji vloge na javni razpis, ga strokovna komisija pri svojem delu ni upoštevala. Zato je bilo ugotovljeno, da predložena konzorcijska pogodba ni skladna z javnim razpisom. Poleg tega je bilo še ugotovljeno, da prijavitelj v poslovnem načrtu podaja navedbe, da bodo partnerji, povezani v RC, z učinkovitim interdisciplinarnim sodelovanjem izvedli raziskave in razvoj ter vzpostavili infrastrukturo z namenom razviti skupino novih kompleksnih produktov in storitev pod lastnimi blagovnimi znamkami za navedena področja, kar pa je v nasprotju z javnim razpisom. Tudi tabela 8 A-vrednost investicije po podprojektih in izračun vrednosti investicije in vrednosti subvencij po partnerjih, podpira model, po katerem bo, skladno s predloženo konzorcijsko pogodbo, vsak izmed partnerjev samostojno izvajal projekt in tudi pridobil subvencijo za projekt. Iz vsega navedenega sledi, da predložena konzorcijska pogodba in poslovni načrt predvidevata več upravičencev in hkrati prejemnikov sredstev, kar pa je v nasprotju z zahtevami javnega razpisa, ki predvideva izvajanje projekta, njegovo sofinanciranje in tudi merjenje rezultatov samo na enem upravičencu.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da trditev strokovne komisije, da iz posameznih členov konzorcijske pogodbe izhaja, da nameravajo partnerji v konzorciju izvajati posamezne podprojekte in o njih le poročati upravičencu, ki bo za njih le pripravljal zahtevke za sofinanciranje, partnerji pa bodo neposredni prejemniki sredstev, ni izkazana v konzorcijski pogodbi, ki jo je potrebno presojati po celotni vsebini. V posameznih delih členov konzorcijske pogodbe je sicer res prišlo do lapsusa tako, da je bila pomotoma uporabljena beseda „prijavitelj“, kjer bi morala biti beseda „upravičenec“, ki je v razpisu oznaka za skupno podjetje, vendar pa ne v citiranih členih, niti kje drugje ni navedeno, da bodo partnerji izvajali posamezne podprojekte ali celo prejemali sredstva za izvajanje programa neposredno.

Navaja še, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpuščen prvi odstavek 4. člena Konzorcijske pogodbe, kjer pa je eksplicitno navedeno, da se pogodbene stranke dogovorijo o izvedbi programa, tako kot je dogovorjeno v prijavi ter v skladu s pogodbo o sofinanciranju programa. Izpuščen je tudi del besedila iz drugega odstavka 6. člena Konzorcijske pogodbe, ki govori o tem, da so vse pogodbene stranke seznanjene in se strinjajo z vzorcem pogodbe o sofinanciranju, ki je sestavni del razpisa in razumejo svoje obveznosti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tudi izvzeto iz konteksta, besedilo na 34. strani dostavljenega gradiva, ki govori o tem, da bodo partnerji povezani v RC z učinkovitim interdisciplinarnim sodelovanjem izvedli raziskave in razvoj ter vzpostavili infrastrukturo z namenom razviti skupino novih kompleksnih produktov in storitev pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Navaja še, da bi morala strokovna komisija, ki je ocenjevala dokumentacijo, če je ugotovila določene nejasnosti, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku zahtevati dodatne obrazložitve oziroma izjavo prijavitelja, da namerava voditi projekt v skladu z razpisom, česar pa ni storila, kar predstavlja kršitev pravil postopka in samega razpisa. Strokovna komisija neupravičeno tudi ni upoštevala dopolnila oziroma aneksa k pogodbi, z utemeljitvijo, da je le ta sklenjen šele po oddaji vloge. Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v drugem odstavku 164. člena določa, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave stranke, izvedeniška mnenja in oglede. Zakon o splošnem upravnem postopku je kršen tudi zato, ker ji strokovna komisija ni omogočila, da čim lažje zavaruje svoje interese in pravne koristi, s tem da bi uporabila tiste predpise in določbe, ki so zanjo ugodnejši, kakor tudi da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo. Zaradi vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je konzorcijska pogodba, skladna z javnim razpisom, osnova za pripravo prijave na javni razpis konzorcija podjetij in pripravo projekta. Glede aneksa v konzorcijski pogodbi pa navaja, da je v točki 3. Javnega razpisa določeno, da je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na razpis. Skladno z navedeno določbo je bil prijavitelj pozvan k pojasnilu nejasnosti, na katere je komisija naletela ob pregledu konzorcijske pogodbe. Namesto pojasnila pa je tožeča stranka poslala aneks št. 1 h konzorcijski pogodbi, kar vse pa je bilo po oddaji vloge na javni razpis in po izteku roka za oddajo vloge na javni razpis. Če bi bil navedeni aneks k pogodbi vključen v odločanje, bi prišlo do kršitve 3. točke Javnega razpisa, s katero se zagotavlja enakopravnost in konkurenco med prijavitelji, ki so morali vsi do istega roka oddati vlogo skladno z razpisno dokumentacijo in izpolnjevati pogoje ter druge zahteve razpisa. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu-ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz pogojev Javnega razpisa za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj-ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva (Ur.l. RS, št. 62/2010) izhaja, da je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na razpis. Ob upoštevanju navedenega določila javnega razpisa je tudi po presoji sodišča, odločitev tožene stranke, da ne upošteva aneksa k konzorcijski pogodbi, ki je bil sklenjen dne 14. 1. 2011, torej po oddaji vloge na javni razpis in po izteku roka za oddajo vloge na javni razpis, pravilna. Če bi strokovna komisija navedeni aneks obravnavala, bi s tem neupravičeno podaljšala rok samo enemu prijavitelju, kar bi bilo nepošteno do ostalih prijaviteljev, ki so pravočasno oddali vloge in so izpolnjevale vse zahteve javnega razpisa. Iz tega tudi sledi, da z navedenim aneksom ni mogoče odpraviti ugotovljenega neskladja vloge z javnim razpisom. Dejansko stanje se namreč ugotavlja le na podlagi navedb strank v njihovih vlogah s priloženimi zahtevanimi dokumenti-obrazci.

V nadaljevanju sodišče še ugotavlja, da aneks št. 1 h konzorcijski pogodbi, s katerim sta bila spremenjena 2. in 3. člen navedene pogodbe, dejansko kaže na to, da koncesijska pogodba, ki je bila poslana s prijavo na javni razpis, ni skladna z le tem. V poglavju 5 točke 3.1. Javnega razpisa je namreč določeno, da morajo biti člani konzorcija družbeniki podjetja (potencialni upravičenec) katerega dejavnost je skladna z namenom in predmetom razpisa. Namen javnega razpisa pa je vzpodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih. Predmet javnega razpisa pa je sofinanciranje stroškov projektov, vzpostavitev in delovanja razvojnih centrov, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu za razvoj novih produktov. Tako upravičenec, skladno z razpisom ni le orodje s čigar pomočjo nastajajo produkti drugje, pač pa je proizvajalec in nosilec razvoja, ki ga začne z izvajanjem operacije, ki jo sofinancira ministrstvo. Načrt izvajanja operacije pa je opredeljen v poslovnem načrtu, ki mora biti skladen z vsemi zahtevami javnega razpisa. Iz določb 2., 3., 4. in 6. člena Konzorcijske pogodbe pa izhaja, da bi partnerji v konzorciju izvajali posamezne podprojekte, o njih poročali upravičencu, ki bi za njih pripravljal zahtevke za sofinanciranje in da bi bili partnerji pogodbeni prejemniki sredstev.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa je pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.