Jedro

S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, izdano v ponovnem postopku, odločila: (1) da se tožniku ugodijo tam navedeni zahtevki KOP v znesku 2.583,76 EUR, (2) da se izplačilo zniža zaradi več kot enega odobrenega podukrepa KOP za 7,33 EUR ter tako izplačilo znaša 2.576,43 EUR, (3) da se tožniku zavrnejo naslednji KOP ukrepi: - travinje, ekološko kmetovanje za 31,80 enot, - travniški visokodebelni sadovnjaki, ekološko kmetovanje za 2,42 enot, - poljščine na njivah, ekološko kmetovanje za 0,06 enot, - ohranitev traviščnih habitatov metuljev za 10,62 enot, - pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za 3,85 enote, - krško poljski prašič, ostali prašiči, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali za 12 enot, - krško poljski prašič, plemenske svinje nad 50 kg, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali za 8 enot, (4) da se bodo tožniku v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali zmanjšale v višini 424,19 EUR, (5) da se odobrena sredstva poračunajo z že izplačanimi sredstvi iz odločbe z dne 9. 8. 2010. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ v ponovnem postopku odločal o tožnikovi vlogi za uveljavljanje zahtevkov KOP za leto 2009 (potem ko je drugostopenjski organ z odločbo z dne 29. 7. 2011 odpravil odločbo prvostopenjskega organa z dne 9. 8. 2010 ter zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek). Prvostopenjski organ dalje navaja, da je glede zahtevkov, ki jim je ugodil, ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba) in Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 (v nadaljevanju Uredba KOP). Izplačilo pa je bilo znižano, ker se v skladu s Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (v nadaljevanju PRP 2007 – 2013) upravičeni stroški izobraževanja za tekoče leto priznajo stranki samo enkrat; zato se v primeru, da ima stranka odobren več kot en zahtevek KOP, skupni znesek za vsak nadaljnji zahtevek KOP zniža za 7,33 EUR. Za zavrnitev zahtevkov tožniku pa prvostopenjski organ navaja razloge, kot sledijo. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina skupine posevkov za isto višino plačila v zahtevku KOP večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-e: 1456498, 1510779, 4037838, 345383, 4037858, 4364491, 1512713, 1513466, 4076057, 3477208, 3477888, 4364479, 3477138, 4037835, 3475566, 3476098, 4037819, 4364445, 3306147, 3477284, 4037826, 4076270, 4273493; površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša: EK-8,89 ha, MET-2,52 ha, SOR-2,09 ha. Čezmerna prijava površine pri skupini posevkov z isto višino plačila, ki znaša več kot 50 %, je ugotovljena pri skupin posevkov KOP SOR 20,9 ha, KOP EK travniški visokodebelni sadovnjaki 0,88 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe KOP zahtevek KOP za skupino posevkov za isto višino plačil v celoti zavrne. Nepravilnosti pri določeni vrsti živali v zahtevku PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali so ugotovljene pri KOP PAS prašiči 4 živali, to je pri več kot 3 živalih te vrste. Odstotek nepravilnosti je večji od 20 % in manjši ali enak 50 % števila živali te vrste brez ugotovljenih nepravilnosti. Zato se zahtevek PAS za število živali te vrste v skladu s 24. členom Uredbe KOP v celoti zavrne. Število živali, ki se za zahtevek PAS zavrne, znaša 16. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno manjše število prašičev avtohtonih oziroma tradicionalnih pasem, zato se zahtevek PAS – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali za število živali, ki presega ugotovljeno število, v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne. Število prašičev, ki se zavrne, je 4. Čezmerna prijava površine pri skupini posevkov za isto višino plačila, ki znaša več kot 30 % in ne več kot 50 %, je ugotovljena pri skupini posevkov KOP EK travinje 7,95 ha, KOP MET 2,52 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe KOP zahtevek KOP za skupino posevkov za isto višino plačila v celoti zavrne. Tožniku se bodo v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali zmanjšale v višini 424,19 EUR.

2. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 5. 9. 2012 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvostopenjski organ njegove zahtevke zavrnil, ker naj bi bilo pri kontrolnem pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D zbirne vloge prijavil večje površine, kot so dejansko v naravi. Vendar pa je tožnik GERK-e pred vložitvijo zbirne vloge ustrezno pregledal in s pomočjo referenta na upravni enoti izrisal tako, da ustrezajo rabi, kot jo določa Pravilnik o evidenci dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik o DR). Kontrolor je svoje ugotovitve kontrole, ki jo je opravljal 2. in 3. 9. 2009, podal v zapisniku št. 100305181/POV_KOP/1/1 (v nadaljevanju zapisnik). Ob koncu kontrole je kontrolor tožniku povedal, da mu da še nekaj dni časa, da očisti še nekaj površin, s čemer se lahko izogne več kot 20 % napaki pri površinah. Ko ga je kontrolor čez nekaj dni ponovno obiskal, pa je imel zapisnik že pripravljen, rekel pa je, da se je vse izšlo in da napaka ne bo šla preko 20 %, s čimer naj bi se izplačilo za izvajanje ukrepov KOP nekoliko zmanjšalo. Zapisnik je dal tožniku v podpis brez navodila, da lahko poda pripombe, če se z izmerami ne strinja. Tožnik je zapisnik tako podpisal v dobri veri, da je vse v redu in usklajeno. Če bi bil opozorjen na napake, bi izrazil svoje nestrinjanje, na kar pa bi ga moral kontrolor v skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) opozoriti. Tožnik ugotavlja, da je kontrolor dejansko stanje na GERK-ih napačno ugotovil. Pred izdajo odločbe pa bi kontrolor tožniku tudi moral dati možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo pravilne in zakonite upravne odločbe. Kontrolor bi moral tožnika na morebitna odstopanja v izmerjenih površinah GERK-ov od tistih, ki jih je prijavil v zbirni vlogi, obvestiti. Tožnik meni, da se mora pri presoji, ali je pravilno prijavil GERK-e ali ne, upoštevati določbe Uredbe in Uredbe 1122/2009/ES, ki določata pravila za meritve površin. Upravni organ mora namreč za potrebe kontrole podatkov o površinah, ki se uporabljajo za izplačilo subvencij, uporabljati ustrezno metodo merjenja, ki mu omogoča pridobiti podatek o površini z dovolj veliko zanesljivostjo. Kontrolor pa je le del tožnikovih površin premeril z GPS napravo, večinoma pa je merjenje opravil le po metodi planimetriranja. Glede na to, da je tožnikovih kmetijskih površin 41,5 ha, je zaradi nenatančnega merjenja kontrolorja prišlo do odstopanja. Sporni GERK-i ležijo ob gozdu, kar je tudi razvidno iz zračnih posnetkov, s katerimi razpolaga prvostopenjski organ. Posnetki GERK-ov ne izkazujejo dejanskega stanja, kot je bilo v letu 2009, ko se je opravljala kontrola. Kontrolor je kot osnovo uporabil stare posnetke, dejansko pa so se površine že spremenile, saj jih je tožnik očistil in odstranil vse neprimerne zarasti. Površine, ki so bile premerjene po metodi GPS, so izločene neupravičeno, saj kontrolor pri meritvi ni upošteval tolerance. V letu 2008 je bila toleranca 1,25, pomnožena z obsegom GERK-a, v letu 2009 pa se je zmanjšala na 0,75, pomnoženo z obsegom GERK-a. O toleranci ni v zapisniku in tudi ne v odločbi ničesar navedenega, zato tožnik ni mogel preveriti, ali je izmerjena površina znotraj tolerance ali ne. Prepričan je, da je kontrolor nepravilno ugotovil dejansko stanje na njegovem kmetijskem gospodarstvu. Tožnik dalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je kontrolor ugotovil, da dejanska raba na njegovih površinah ne ustreza prijavljeni rabi, kar tudi ni razvidno iz zapisnikov o kontrolnih pregledih na kraju samem za površine. Zapisnik je rabo za njegove GERK-e določil samo opisno, kar je v nasprotju s Pravilnikom o DR. Opisnemu določanju kmetijskega zemljišča tožnik nasprotuje. Raba mora biti ugotovljena v skladu z določbami Pravilnika o DR in v obrazložitvi odločbe ustrezno pojasnjena. Vendar izpodbijana odločba take obrazložitve nima ter se tako tožnik iz obrazložitve ne more seznaniti z razlogi, ki so prvostopenjski organ vodili k odločitvi. Manjka dokazni sklep, ki bi tožniku omogočal, da bi preveril pravilnost odločitve. Izpodbijane odločbe se iz tega razloga ne da preizkusiti. Tožnik dalje navaja, da ZUP zahteva, da je v upravnem postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in da je v ta namen treba ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Glede na to, da so bile identične površine GERK-ov, ki so bile v letu 2009 sporne, v letu 2011 ugotovljene kot pravilno prijavljene, se poraja dvom v pravilnost opravljene kontrole v letu 2009. Tožnik ponovno poudarja, da mora upravni organ uporabiti za kontrole podatkov o površinah ustrezno metodo merjenja, ki zagotavlja, da se podatek pridobi z dovolj veliko zanesljivostjo. Upoštevati je treba določbe Uredbe ter 26. in 27. člena Uredbe 1122/2009/ES, ki določata pravila za meritve površin. Tožnik pričakuje, da se bo s super kontrolo ugotovilo stanje na njegovem kmetijskem gospodarstvu. Prav tako meni, da je v skladu s Pravilnikom o DR treba proučiti dejansko rabo kmetijskih površin, ki jih je tožnik prijavil v zahtevek KOP za leto 2009. Glede ugotovljenih napak pri živalih pa tožnik pojasnjuje, da je v zbirni vlogi navedel tako število živali, kot jih je bilo na dan kontrolnega pregleda na kmetijskem gospodarstvu v hlevu ali na izpustu. Število rejnih živali je razvidno tudi iz registra prašičev. Kakršnakoli drugačna številka je posledica nepravilne ugotovitve dejanskega stanja s strani kontrolorja. Tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi v 2. do 5. točki izreka ter samo odloči, da je tožnik upravičen do izplačila neposrednih plačil iz naslova ukrepov KOP, kot je zahteval v zbirni vlogi za leto 2009. Podrejeno uveljavlja, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi v 2. do 5. točki izreka ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot izhajajo iz drugostopenjske odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Kot ugotavlja sodišče in kot tudi izhaja iz izpodbijane prvostopenjske in drugostopenjske odločbe, so pravne podlage za odločanje o tožnikovih zahtevkih KOP za leto 2009 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju PRP 2007-2013), Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) ter Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba).

7. Uredba KOP v 2. členu določa, da se izvajajo ukrepi osi 2: izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljska plačila (21 podukrepov). V osemindvajsetem odstavku 14. člena ta uredba določa, da je površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP, površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

8. Uredba, ki določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje uredb EU, opredeljuje kot kmetijsko zemljišče v smislu točke a) 2. člena Uredbe 795/2004/ES kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev kot GERK-e z vrstami dejanske rabe 1100, 1180, 1190, 1300, 1321, 1211, 1212, 1221, 1222, 1160, 1230, 1240 in 1800. 9. V obravnavani zadevi je predvsem sporno, ali je bilo pri kontroli na kraju samem pravilno ugotovljeno, da je tožnik na določenih GERK-ih prijavil nekmetijske površine. Uredba v 25. členu določa, da ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 30. členom Uredbe 796/2004/ES; navedena uredba pa v 30. členu določa, da se površine enot rabe ali poljin določijo s kakršnimi koli sredstvi, ki dokazano zagotavljajo meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, potrebni za veljaven tehnični standard, ki velja na ravni Skupnosti. Republika Slovenija je metode merjenja določila v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev (v nadaljevanju Pravilnik o metodah merjenja), med njimi merjenje na ekranu iz ortofotov, narejenih iz letalskih ali satelitskih posnetkov (druga alinea prvega odstavka 2. člena), torej metodo planimetriranja (planimetriranje je določanje površin GERK-ov s pomočjo programske rešitve na ortofoto podlagi). Drugi odstavek 2. člena navedenega Pravilnika o metodah merjenja določa, da se za merjenje površin praviloma uporabljata merjenje z GPS napravo ter merjenje iz ortofotov. Določitev metode planimetriranja v Pravilniku o metodah merjenja izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki ustreza kriterijem iz Uredbe 796/2004/ES. Zato se po presoji sodišča tožnik ne more uspešno upirati uporabi metode, po kateri so bila njegova zemljišča preverjena. Njegova trditev, da je kontrolor uporabil stare ortofoto posnetke, pa je podana na splošni ravni ter z nobenim podatkom in dokazom ni konkretizirana.

10. Sodišče ugotavljanja, da tožnik ob kontrolnem pregledu tudi rezultatom kontrole ni nasprotoval. V zapisniku o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine št. 100305181/POV_KOP/1/1, ki ga je kontrolor vodil o izvajanju kontrole s pričetkom dne 2. 9. 2010, je na koncu tožnikov pripis, da je bila kontrola izvedena v vseh pogledih korektno. Po mnenju sodišča tako ni razloga, da bi zapisnik ne štel za dokaz o poteku in vsebini dejanj (prvi odstavek 80. člena ZUP). Kot izhaja iz zapisnika, ga je tožnik podpisal, na vsaki strani posebej in tudi na zadnji strani pod tekstom, v katerem je navedeno, da je bil zapisnik prebran, in pod rubriko, predvideno za pripombe stranke; glede na navedeno je bil zapisnik voden tako, kot to zahteva 78. člen ZUP. Tožnik tako brez podlage ugovarja, da bi moral biti s strani kontrolorja posebej opozorjen na ugotovljene nepravilnosti ali še drugače seznanjen s tem, da lahko poda pripombe ter da naj bi kontrolor z opustitvijo takega ravnanja kršil 7. člen ZUP. Zapisnik o kontroli tudi ima sestavine, kot jih zahteva 24. člena Uredbe v povezavi z 28. členom Uredbe 796/2004/ES. Iz zapisnika je za vsak GERK, na katerem je kontrolor odkril nepravilnosti, razvidno, kaj je ugotovil, kakšno dejansko vrsto rabe oziroma kakšen del GERK-a bi moral biti izločen in je po potrebi ugotovitev tudi grafično prikazana. Kolikor tožnik navaja, da niso pravilno pojasnjene ugotovitve rabe s šifro 1300 (površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se redno kosi oziroma pase; takšna površina ni v kolobarju in se ne orje; kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves/hektar), mu sodišče ne more pritrditi, saj je iz zapisnika povsem jasno, kakšno drugo rabo je kontrolor ugotovil. Z nobenim konkretnim dokazom tožnik teh ugotovitev ne izpodbija. V zvezi s tožbenimi navedbami o nepravilnostih pri meritvah po metodi GPS ter neupoštevanjem predpisanih toleranc, sodišče dodaja, da bi zatrjevane nepravilnosti moral tožnik navesti v pripombah na zapisnik; podane v tožbi pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto. Glede na vse navedeno sodišče nima dejanske podlage za dvom v pravilnost ugotovitev kontrolorja. Ob tem še pripominja, da pravilnost izvedbe kontrol preveri tudi Služba za kontrolo, ki deluje v okviru prvostopenjskega organa. Da bi v konkretnem primeru ugotovila kakšne napake, pa iz upravnega spisa ne izhaja. Glede izvedbe super kontrole sodišče tožniku pojasnjuje, da po tretjem odstavku 19. člena Uredbe prvostopenjski organ lahko opravi dodatno preverjanje za preprečevanje in odkrivanje goljufij in drugih nepravilnosti, če sam oceni, da je to potrebno. Kolikor tožnik navaja, da na nepravilno izvedbo kontrole v letu 2009 kaže to, da v letu 2011 pri kontroli niso bile ugotovljene nepravilnosti, pa mu sodišče tudi ne more slediti, saj to še ne pomeni, da do sprememb v dejanskem stanju po letu 2009 ni prišlo.

11. Kot neutemeljen presoja sodišče tudi tožbeni ugovor, da bi se tožnik pred odločitvijo v zadevi moral imeti možnost izjaviti glede odločilnih dejstev in okoliščin. S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno (9. člen ZUP); drugače pa ne določata niti Uredba, niti Uredba 796/2004/ES.

12. Glede na navedeno je po presoji sodišča prvostopenjski organ odločitev v zavrnilnem delu mogel opreti na ugotovitve kontrolnega pregleda na kraju samem za površine, kot izhajajo iz zapisnika, in podatke obrazca D o prijavljenih površinah. Glede sankcij za ugotovljene nepravilnosti pri prijavljenih površinah pa prvi odstavek 24. člena Uredbe KOP odkazuje na Uredbo 1975/2006/ES, ki ukrepe določa v 16. členu, pri čemer pa se sklicuje tudi na uporabo 50. člena Uredbe 796/2004/ES. Na te pravne podlage za odločitev pa se v svojih razlogih sklicujeta tudi upravna organa obeh stopenj, zato sodišče nima pomislekov glede materialnopravne pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa v navedenem delu.

13. Da bi ne bile pravilne ugotovitve zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za KOP, ki se nanaša na živali (prašiče), in ki so skupaj s podatki o prijavljenem številu živali te vrste bile dejanska podlaga za zavrnitev nadaljnjih tožnikovih zahtevkov, tožnik v pripombah na zapisnik ni navedel; kot je iz zapisnika razvidno, ni podal nobenih pripomb, zapisnik pa je podpisal. Kot izhaja iz odločb upravnih organov, pa kot pravno podlago za odločitev navajata 24. člen Uredbe KOP; ta pa odkazuje na uporabo Uredbe 1975/2006, ki ukrepe v zvezi z živalmi ureja v 17. členu, tako da napotuje tudi na uporabo določb 57. do 59. člena Uredbe 796/2004; 25. člen Uredbe KOP pa v drugem odstavku v zvezi z znižanji in izključitvami pri čezmernih prijavah živali, ki niso zajete v drugem odstavku 17. člena Uredbe 1975/2006 (kot to velja za prašiče), napotuje na uporabo določb 57. in 59. člena Uredbe 796/2004, kolikor se nanašajo na govedo. Uporabi navedene materialnopravne podlage pa sodišče prav tako pritrjuje.

14. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

15. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.