Jedro

Narava (stečaj kot generalna izvršba v smeri nepravdnega postopka) in cilji (predvsem enakomerno poplačilo upnikov) ter pravni položaj udeležencev (zlasti v fazi od uvedbe do začetka stečaja) stečajnega postopka po določbah ZPPSL so drugačni, kot je to v pravdnem postopku dveh enakovrednih strank po določbah ZPP. Že iz teh razlogov naknadno (po uvedbi stečaja) prijavljeni upnik stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne more nastopati kot intervenient, upoštevaje ob tem, da z dnem začetka stečajnega postopka taka oseba itak pridobi pravni položaj stečajnega upnika s tem, da svojo terjatev pravočasno in ustrezno prijavi v stečajno maso.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 14.3.2008 s p r e m e n i tako, da se predlogu M.O.N. za stransko intervencijo na strani predlagatelja postopka ne ugodi.

Pritožba predlagatelja se zavrže. Pritožba M.O.N. se zavrže. Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 14.3.2008 je sodišče prve stopnje odločilo, da se dopusti stranska intervencija M.O.N. v obravnavanem stečajnem postopku na strani predlagatelja G. d.o.o..

Z izpodbijanim sklepom z dne 5.3.2008 in izpodbijanim sklepom z dne 7.3.2008 je sodišče prve stopnje odločilo, da se v zvezi z vlogami dolžnika, ki jih je podal v smislu 3. odst. izreka sklepa o začasni odredbi z dne 3.12.2007, dovolijo oziroma ne dovolijo določena plačila, kot to izhaja iz preglednic, ki sta sestavni del izrekov teh dveh sklepov, medtem ko je z izpodbijanim sklepom z dne 5.3.2008 sodišče prve stopnje spremenilo sklep o začasni odredbi z dne 29.11.2007 tako, da je določilo izjeme (tekoči stroški poslovanja, tekoče dobave blaga oziroma storitve, ki so potrebne za redno poslovanje), glede katerih lahko dolžnik opravlja plačila tudi brez predhodnega dovoljenja stečajnega senata, pri čemer pa mora obvezno (naknadno) dvakrat mesečno predložiti dokazila o porabi sredstev, upoštevaje ob tem, da ne sme izvesti nobenih ukrepov ali dejanj, zaradi katerih bi prišli posamezni upniki v neenakopraven položaj.

Zoper sklep z dne 14.3.2008 se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu, pri čemer je predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep sodišče prve stopnje razveljavi, stranskemu intervenientu pa naloži plačilo vseh stroškov dolžnika, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da po določilih Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) predlagatelj stečajnega postopka nima položaja stranke v smislu določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). O utemeljenosti predloga mora odločati stečajni senat po uradni dolžnosti. Stečajni senat samostojno odloča o obstoju stečajnega razloga, zato ne gre enačiti interesa za uspeh v pravdi z interesom predlagatelja v stečaju. Prav tako uspeha v pravdi ne gre enačiti z začetkom stečaja. Če bi sodišče to dopustilo, bi še pred začetkom stečaja odločalo o priznanju upniških terjatev, kar pa ni dopustno. M.O.N. je s predlagateljem postopka povezana oseba, saj je zakonita zastopnica predlagatelja tašča pooblaščenca stranskega intervenienta. Gre za zlorabo pravic. Pritožba nadalje opozarja, da stečajni dolžnik ni prejel vseh pisanih listin, ki jih je v stečajni spis vložil stranski intervenient. Sicer pa stranski intervenient do dolžnika nima nobene zapadle terjatve. Obveznost plačila nadomestila za stavbno zemljišče nastane s pravnomočno odločbo, ki jo v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku (ZUP) izda ustrezen upravni organ. Terjatev je tudi zastarala.

M. O. N. G. je po pooblaščencu podala odgovor na pritožbo dolžnika in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže oziroma jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklepe z dne 5.3.2008 (dva sklepa) in z dne 7.3.2008 se je v vlogi stranskega intervenienta pritožila M.O.N. po svojem pooblaščencu, pri čemer je glede sklepa, ki se nanaša na spremembo začasne odredbe, navedla, da za takšno spremembo ni dejanske in pravne podlage, upoštevaje pri tem, da je dolžnik že do sedaj zlorabljal izdano začasno odredbo tako, da je plačeval v nasprotju z napotili sodišča. Kar pa se tiče ostalih dveh izpodbijanih sklepov, je pritožnik opozoril na nekatera sporna plačila (družbi S. d.o.o., družbi G. d.o.o., J.A. in M.V., družbi G.), ki jih je sodišče prve stopnje neupravičeno dovolilo.

Zoper vse omenjene tri sklepe sodišča prve stopnje se je pritožil tudi predlagatelj po svojem pooblaščencu, ki je v tej zvezi zgolj navedel, da se v celoti pridružuje pritožbenim navedbam, ki jih je v svoji pritožbi podala M.O.N..

Pritožba dolžnika je utemeljena, pritožbi predlagatelja in M. O. N. G. pa nista dovoljeni.

K pritožbi dolžnika: Po mnenju pritožbenega sodišča (ki se v tem delu pridružuje pravni oceni sodišča prve stopnje) določbe 1. odst. 199. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL o stranski intervenciji ni mogoče smiselno uporabiti v stečajnem postopku. Po tem zakonskem določilu se tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena stranka, lahko pridruži tej stranki, pri čemer pa ima inervenient pravni interes tedaj, če ima pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, na strani katere intervenira, in sicer iz razloga, ker bi sicer (če ni zmagala) to kvarno vplivalo na njegovo razmerje s to stranko. Glede na to, da je sosporniška intervencija le posebna oblika intervencije, po oceni pritožbenega sodišča v stečajnem postopku tudi določbe 1. odst. 202. čl. ZPP ni mogoče niti smiselno uporabiti. Pri tej vrsti intervencije gre namreč zgolj za to, da prijavitelj izkazuje svoj pravni interes za intervencijo iz razloga, ker se bo sodna odločba nanašala neposredno tudi na njega. V obeh primerih zadostujejo že z ustreznimi dokazili podprta zatrjevanja prijavitelja intervencije, da ima pravno korist od tega, da nekdo v sodnem postopku zmaga. Narava (stečaj kot generalna izvršba v smeri nepravdnega postopka) in cilji (predvsem enakomerno poplačilo upnikov) ter pravni položaj udeležencev (zlasti v fazi od uvedbe do začetka stečaja) stečajnega postopka po določbah ZPPSL so namreč drugačni, kot je to v pravdnem postopku dveh enakovrednih strank po določbah ZPP. Že iz teh razlogov naknadno (po uvedbi stečaja) prijavljeni upnik stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne more nastopati kot intervenient, upoštevaje ob tem, da z dnem začetka stečajnega postopka taka oseba itak pridobi pravni položaj stečajnega upnika s tem, da svojo terjatev pravočasno in ustrezno prijavi v stečajno maso, na kar povsem upravičeno opozarja dolžnik v obravnavani pritožbi. Drugo pa je seveda vprašanje, če nekdo (pred začetkom stečaja) prijavi svojo udeležbo v stečaju kot upnik - predlagatelj postopka v smeri določbe 2. odst. 191. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL. Takšne prijave (v smislu pridružitve predlagatelju postopka) pa M.O.N. v konkretnem stečaju ni podala, pri čemer pa pritožbeno sodišče v tej zvezi opozarja, da za takšno udeležbo v že odprtem postopku ne bi zadostovala že izkazana verjetnost denarne terjatve ( kot to pravno zmotno zaključuje sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa), marveč bi morala taka oseba z verodostojno listino izkazati obstoj svoje dospele terjatve ter hkrati še dokazati, da dolžnik nima zadosti denarnih sredstev za poravnavo njene denarne terjatve (smiselna uporaba določbe 3. odst. 90. čl. ZPPSL). Tudi teh potrebnih predpostavk konkretna prijava M.O.N. ni navajala oziroma obsegala. Sicer pa lahko upnik, če meni, da so podani pogoji za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, vloži pisni predlog v skladu z določbo 1. odst. 90. čl. ZPPSL, in sicer ne glede na to, da je pred tem (pred njim) drugi upnik že vložil takšen predlog na pristojno sodišče. Glede na to, da je izpodbijano odločitev sprejel stečajni senat pristojnega sodišča, je pritožba dolžnika dopustna po določilu 13. čl. ZPPSL, upoštevaje ob tem, da se določila ZPP v stečaju uporabljajo zgolj smiselno (15. čl. ZPPSL). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL pritožbi dolžnika ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da predlagane intervencije M.O.N. ni dopustilo.

K pritožbi M.O.N..

Glede na to, da M.O.N. nima statusa udeleženca v obravnavanem stečajnem postopku (iz razlogov, kot so opredeljeni v okviru obravnave pritožbe dolžnika), v katerem stečajni senat pristojnega sodišča še ni sprejel odločitve o začetku stečaja, je treba njeno pritožbo šteti kot nedovoljeno, saj jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče to pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL).

K pritožbi predlagatelja: Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja, da je pooblaščenec predlagatelja prejel vse tri sklepe, katere izpodbija s pritožbo, 11.3.2008 (vročilnice na list. št. 2557, 2564 in 2582 sodnega spisa), dočim je pritožbo zoper te tri sklepe vložil 20.3.2008 (list. št. 2773 spisa), torej po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka (2. odst. 13. čl. ZPPSL). Že iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče to pritožbo kot prepozno zavreči (1. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL).

Kot je bilo že obrazloženo, se stečajni postopek na splošno (gre v bistvu za nepravdni postopek), posebej pa glede na položaj strank oziroma udeležencev, bistveno razlikuje od pravdnega postopka, zato je treba tudi glede stroškov postopka uporabiti pravno pravilno nepravdnega postopka, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške udeležbe v takem postopku. To velja tudi glede stroškov pritožbenega postopka v obravnavani zadevi.