Jedro

V pravni teoriji in sodni praksi je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o delovanju.

Če se prehod zapustnikove terjatve oziroma dolga na dediča ne more dokazati s sklepom o dedovanju (ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine, ali je bilo v zapuščini samo premično premoženje, dediče pa niso zahtevali obravnave, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper novo dolžnico A. H. in izvršilni postopek ustavilo.

2. Zoper ta sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je odločitev sodišča napačna. Tretji odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogojem, če se z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla na novega dolžnika. Upnik je s smrtovnico, ki je javna listina, dokazal, da je obveznost, ki je predmet izvršbe, prešla na novo dolžnico (dolžnikovo edino zakonito dedinjo). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da mora biti prehod obveznosti izkazan s sklepom o dedovanju, saj se v primeru, kadar se zapuščinska obravnava ne opravi (kadar zapuščina predstavlja le premično premoženje), sklep o dedovanju sploh ne izda. Glede na to, da je zapustnik imel premično premoženje, ki bi ga bilo treba obravnavati v zapuščinskem postopku, škoda pri uveljavljanju pravic v tem izvršilnem postopku ne more iti v breme upnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novo dolžnico, podrejeno pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je dolžnik tekom izvršilnega postopka umrl (25. 9. 2006). Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek prekinilo s sklepom z dne 2. 10. 2008. Upnik je dne 21. 9. 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njegov predlog zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo. Po vpogledu v zapuščinski spis II D 1234/2006 je namreč ugotovilo, da je bil dne 3. 1. 2007 izdan sklep (pravnomočen dne 23. 1. 2007), da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker zapustnik ni zapustil premoženja.

5. V 24. členu ZIZ so določeni pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo nadaljevati zoper novega dolžnika. Prehod obveznosti mora biti izkazan z javno listino ali s po zakonu overjeno listino. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). Javna listina potrjuje tisto, kar je v njej zapisano, če se ne dokaže drugače (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer javna listina dokazuje resničnost svoje neposredne vsebine. Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika.

6. V pravni teoriji in sodni praksi je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o delovanju.(1) Dediči umrle stranke lahko torej vstopijo v izvršilni postopek šele, ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju. Zato se za zmotne izkažejo pritožbene navedbe upnika, da je mogoče prehod obveznosti dokazati tudi s smrtovnico. V smrtovnici namreč niso ugotovljeni otroci pokojnega dolžnika kot dediči, zato smrtovnica ni takšna javna listina, ki bi izkazovala prehod obveznosti pokojnega dolžnika na novo dolžnico.

7. Če se prehod zapustnikove terjatve oziroma dolga na dediča ne more dokazati s sklepom o dedovanju (ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine, ali je bilo v zapuščini samo premično premoženje, dediče pa niso zahtevali obravnave, 203. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), kot to izhaja iz predmetne zadeve, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.(2) Ker upnik prehoda obveznosti ni izkazal niti s sklepom o dedovanju, niti s sodbo v pravdnem postopku, se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno.

8. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Prim. sklep VSK II Cp 321/2007 z dne 1. 6. 2007, sklep VSL III Cp 4732/2005 z dne 19. 10. 2005 in sklep VSC I Ip 315/2012 z dne 12. 7. 2012. Op. št. (2) : Zupančič, K., Dedno pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1991, str. 161.