Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in spremenilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bil pri uvodoma navedenih nepremičninah dovoljen vpis predznambe lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako, da vpisa ni dovolilo.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep z dne 15.4.2021, s katerim je bilo predlogu predlagatelja za vpis predznambe lastninske pravice ugodeno. Predlagatelj je predlog za vpis predznambe lastninske pravice predlagal na podlagi v notarskem zapisu sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV xy/xy z dne 2.4.2020. V njem je pojasnil, da v pogodbi ni bila dogovorjena prepoved osvojitve in obremenitve in da zato nima učinkovitega pravnega sredstva s katerim bi varoval svoja stvarnopravna upravičenja na zgoraj navedenih nepremičninah. Nasprotni udeleženec želi zaobiti svojo obveznost, ki je bila dogovorjena v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, saj je že izvedel združitev nepremičnin. Če bi nasprotni udeleženec nepremičnine odsvojil tretjemu dobrovernemu kupcu ali z njimi drugače razpolagal, bi predlagatelj izgubil že obstoječa lastninskopravna upravičenja in bi bil posledično oškodovan v svoji pričakovani stvarnopravni pravici, ki jo bo opravičil v skladu z določbo 53. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Takšen vpis ni v nasprotju z nobeno določbo ZZK-1 in tudi določbe prvega odstavka 49. člena ZZK-1 ni mogoče razumeti na način, da bi predznambo lastninske pravice v konkretnem primeru onemogočala. Da je tak vpis mogoč, izhaja tudi iz določb 48. in 43. člena ZZK-1. Ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni. Ker je zakonodajalec predvidel vpis predznambe na podlagi pravnega posla, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, je jasno, da je potrebno tovrsten vpis še toliko bolj omogočiti predlagatelju, ki razpolaga z bolj kvalitetno listino, saj je sicer v slabšem položaju kot oseba, ki ima zgolj pogodbo brez zemljiškoknjižnega dovolila. Predlagatelj meni, da bi bila zakonska ureditev, ki bi omogočala vpis predznambe lastninske pravice zgolj na podlagi listine, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi na podlagi listine, ki takšno dovolilo vsebuje, neustavna. Zato je tudi predlagal, da sodišče, če meni, da vpis po veljavni zakonodaji ni mogoč, postopek prekine in sproži postopek za presojo ustavnosti ZZK-1. Sodišče predlogu ni sledilo zgolj z obrazložitvijo, da ima predlagatelj možnost takšen postopek sprožiti sam. Takšna obrazložitev je nezakonita in krši predlagateljevo ustavno varovano pravico do obrazložene sodne odločbe. Če je sodišče menilo, da je zakon ustaven, bi moralo povedati zakaj je argumentacija predlagatelja napačna ter zakaj predznamba lastninske pravice v primeru pogodb o dosmrtnem preživljanju ni utemeljena oz. pojasniti kakšno stvarnopravno varstvo je predlagatelju omogočeno.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlagal je njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je predlagatelj predlagal vpis predznambe lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom vpisa ni dovolilo in ni sledilo argumentom predlagatelja, da je ureditev v ZZK-1, kolikor ne dopušča vpisa predznambe na njeni podlagi neustavna. Svojo odločitev je obrazložilo. Štelo je, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni listina iz prvega odstavka 49. člena ZZK-1, ki bi omogočala vpis predznambe lastninske pravice, ker do prehoda nepremičnin na preživljalca pride šele po smrti preživljanca. Pritožbeno sodišče z njegovo odločitvijo soglaša. 6. Pritožnik svoje stališče, da bi zemljiškoknjižno sodišče moralo vpis dovoliti, gradi na argumentu, da kot imetnik listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne sme biti v slabšem položaju kot imetnik zasebne listine o pravnem poslu, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, ki mu ZZK-1 v 2. točki prvega odstavka 49. omogoča vpis predznambe, a prezre bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in celovito ureditev predznambe, iz katere je mogoče zaključiti, da predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti.

7. Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (prvi odstavek 48. člena ZZK-1). Predznambo je treba opravičiti v zakonsko določenem roku z ustrezno listino (52. člen ZZK-1). V primeru, ko je predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine iz 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1, mora biti predznamba opravičena v roku dveh mesecev od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo (drugi odstavek 53. člena ZZK-1), za opravičitev predznambe mora biti predlogu za vknjižbo priloženo bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, bodisi pravnomočna sodba iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona (2. točka drugega odstavka 52. člena ZZK-1).

8. Resda je pogodba dosmrtnem preživljanju zasebna listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in da ZZK-1 na podlagi 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 omogoča vpis predznambe, na podlagi zasebnih listin, ki zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebujejo. Vendar pa pritožba spregleda bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in s tem v zvezi vsebino zemljiškoknjižnega dovolila, izdanega na njeni podlagi. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.

9. Predlagatelj bi si lahko pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju izgovoril prepoved razpolaganja (559. člen OZ), kar bi mu omogočalo vpis obligacijske pravice prepovedi odtujitve in odsvojitve v zemljiško knjigo (2. alineja 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1) in s tem ustrezno pravno varstvo zoper morebitna razpolaganja nasprotnega udeleženca. Dejstvo, da si prepovedi v obligacijskem razmerju ni izgovoril in posledično tudi ne zagotovil varstva z vpisom v zemljiško knjigo, gre v njegovo breme.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

11. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).