Jedro

Načeloma naj bi vsak od staršev poskrbel za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, kar bi pokazalo otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Od takšnega stališča je sicer možno odstopiti v primerih podanosti posebnih okoliščin.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvi alineji točke IV izreka spremeni tako, da se glasi: „- vsak drugi vikend – v soboto od 10.00 ure, ko oče pripelje mladoletnega otroka na dom matere, pa do 18.00 ure, ko oče otroka prevzame na materinem domu, in v nedeljo od 14. ure, ko mati prevzame otroka na očetovem domu, pa do 19. ure, ko otroka pripelje nazaj na očetov dom“, sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletnega sina pravdnih strank A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo očetu B. B. Materi C. C. je naložilo plačevanje mesečne preživnine v znesku 180,00 EUR ter določilo stike mladoletnega A. A. z materjo C. C., ki potekajo vsak drugi vikend, v soboto in nedeljo od 14.00 ure, ko mati prevzame mladoletnega otroka na očetovem domu, pa do 18.00 ure, ko otroka pripelje nazaj na očetov dom. Ob sredah pa je stike določilo od 16.00 ure, ko mati prevzame mladoletnega otroka na očetovem domu, pa do 19.00 ure, ko otroka pripelje nazaj na očetov dom. Kar sta zahtevali pravdni stranki več ali drugače, je zavrnilo ter odločilo, da nosita vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev o stikih vlaga pritožbo toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da poveča obseg stikov. Meni, da je režim stikov popolnoma neživljenjsko urejen. Ni res, da stiki potekajo v otroku domačem okolju, saj nikoli ne ostaneta v hiši tožnikovih staršev, kjer A. A. prebiva. Stiki potekajo po trgovskih centrih, kinodvoranah, restavracijah in kavarnah. Izpostavlja, da tožnik ni pripravljen povečevati obsega stikov in se slepo drži tega, kar je določilo sodišče. Opozarja na izvedeniško mnenje, ki daje podlago, da bi z otrokom preživela nekaj dni skupaj. Torej ni ovir, da ne bi A. A. prišel k njej za cel vikend. Sodišče mnenja sodnega izvedenca ni upoštevalo. Izpostavlja, da se je odločila za ponovno zdravljenje in abstinira. Način izvajanja stikov se ji zdi nepravičen, saj bi si morala starša glede na judikate Vrhovnega sodišča stroške voženj pravično razdeliti. Prav je, da vsak od staršev nosi del bremena voženj. Predlaga, da bi stiki potekali vsak drugi vikend od petka do nedelje, pri čemer bi otroka prevzela na očetovem domu, v nedeljo zvečer pa bi oče otroka prevzel na njenem domu; med tednom pa bi stik potekal enkrat v A. in enkrat v B. 3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Izpostavlja materine težave z alkoholom in druge zdravstvene težave ter poudarja, da si bo morala toženka ustrezno zaupanje pridobiti skozi čas. Opozarja na dejstvo, da ima toženka še enega otroka, ki je v varstvo in vzgojo zaupan očetu.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba pravilno opozarja, da določeni režim stikov odstopa od sodne prakse. Sodišče je stike določilo tako, da je vedno mati tista, ki otroka prevzame na očetovem domu in ga tja tudi pripelje. Načeloma naj bi vsak od staršev poskrbel za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, kar bi pokazalo otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna.(2) Od takšnega stališča je sicer možno odstopiti v primerih podanosti posebnih okoliščin, kar pa ni značilnost konkretnega primera. Res je, da je toženka v juniju 2014 ponovno zlorabila alkohol in se je znova podvrgla zdravljenju, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi mnenje izvedenca psihiatrične stroke P. P. Ta je ugotovil, da pri materi ni opaziti psihopatoloških fenomenov, ki bi vplivali na njeno funkcioniranje do te mere, da ne bi bila sposobna imeti z otrokom samostojnih stikov. Dejstvo, da je toženka nekaj mesecev pred zaključkom glavne obravnave ponovno zlorabila alkohol, ne more biti razlog, da stiki ne bi bili določeni na način, ki bi enakomerneje bremenil oba starša. Pritožbeno sodišče v celoti sledi pritožbenemu zatrjevanju, da stiki po raznih trgovskih centrih, kinodvoranah in restavracijah ter kavarnah, pa čeprav v A., kjer otrok živi, niso najboljši način za preživljanje skupnega časa. Ker je mati, upoštevaje mnenje izvedenca, povsem sposobna poskrbeti za otroka – če seveda ni pod vplivom alkohola, kar pa bo ob predaji otroka lahko ocenil tožnik – ni razloga, da stiki ne bi potekali tudi na materinem domu v B. S tem, ko bo otroka na stik ob sobotah pripeljal oče, in otroka zvečer na materinem domu tudi prevzel, bo zagotovljena njuna enakomernejša obremenitev; otrok pa se bo postopoma privajal tudi na materino okolje, kjer bo v primeru materine ozdravitve odvisnosti od alkohola lahko preživel daljši čas. Zato je pritožbeno sodišče odločitev v prvi alineji točke IV izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da stiki med otrokom in materjo potekajo vsak drugi vikend, pri čemer ob sobotah otroka pripelje na materin dom oče in ga tam tudi prevzame, ob nedeljah pa mati pride po otroka na očetov dom in ga zvečer tudi pripelje nazaj.

6. Predlogu, da bi tudi ob sredah stiki potekali enkrat v B. na materinem domu in enkrat v A. na domu očeta, pa pritožbeno sodišče ni sledilo. Upoštevati je treba, da je otrok še relativno majhen in da vožnja zanj predstavlja določen napor, zato je primerneje, da ob sredah stiki potekajo na način, kot jih je določilo sodišče prve stopnje.

7. Mati je le nekaj mesecev pred zaključkom glavne obravnave znova zlorabila alkohol, in ker pritožbeno sodišča presoja zadevo glede na stanje ob zaključku glavne obravnave, ni podlage za povečanje obsega stikov čez vikend. V primeru, da se bo/je njeno stanje stabiliziralo in bo/je vzpostavila popolno abstinenco, pa ni razloga, da ji tudi tožnik ne bi prišel naproti z dogovorom o povečanem obsegu stikov. Nenazadnje naj bi k prožnejšemu dogovarjanju tožnika vodil spremenjeni režim stikov ob sobotah, ko bo moral tudi on poskrbeti za prevoze. V primeru, da dogovarjanje ne bi bilo mogoče, pa imata – ob spremenjenih okoliščinah – še vedno na razpolago ustrezne postopke.

8. Pritožbeno sodišče je tako delno ugodilo pritožbi in spremenilo režim stikov čez vikend, v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženka je s pritožbo delno uspela, pritožbenih stroškov pa ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, ki pa ni prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je pritožbeno sodišče, v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona odločilo, da sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP Op. št. (2): Primerjaj II Ips 536/2009, II Ips 558/2005.