Jedro

Temeljni kriterij za preizkus (ne)določnosti tožbenega zahtevka je, ali je odločba, v katero je sodišče vneslo postavljeni tožbeni zahtevek, izvršljiva. Opredelitev zahtevka mora biti takšna, da v kasnejši izvršbi ni prav nobenega dvoma o tem, kakšna obveznost je toženi stranki naložena. Zaradi načela formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku, mora biti zahtevek za to, da je izvršljiv, oblikovan tako, da v primeru, če mu pravdno sodišče ugodi, od izvršilnega sodišča ne zahteva nikakršnega dodatnega sklepanja o tem, kakšno obveznost dolguje toženka stranka, ali celo ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

-ugotovilo, da je toženka motila tožnico v njeni posesti dovozne poti, ki poteka po parc. št. 729/2, k. o. ..., nato pa se nadaljuje po parc. št. 729/3, k. o. ..., vse do hiše tožnice na naslovu ..., s tem ko je dne 17. 8. 2023 postavila senčnike in mizo, ko je preko te dovozne poti napeljala žičnato ograjo, in ko je tudi dvignila nivo poti na začetku te dovozne poti za okoli 50 cm, tako da je na dovozno pot nasula zemljo, in ko je z dovozne poti odstranila betonske tlakovce in čez nasula zemljo, in s tem ko je na to dovozno pot dne 7. 9. 2023 postavila senčnik, stol, ležalnik in preprogo, s čimer vse je tožnici onemogočila prehod po tej dovozni poti in dostop do hiše na naslovu ..., ki se nahaja na parc. št. 729/3, k. o. ... (I. točka izreka),

-toženki v roku 8 dni naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (restitucijski del zahtevka iz II. točke izreka),

-toženki v bodoče prepovedalo s takšnimi ali podobnimi dejanji oz. kakršnim koli drugim ravnanjem posegati v tožničino posest na dovozni poti (prepovedni del zahtevka iz III. točke izreka)

-ter toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice (IV. točke izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje toženka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče bo v nadaljevanju povzelo zgolj pritožbene navedbe, ki so odločilne za odločitev o pritožbi.

Toženka med drugim v pritožbi navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa pomanjkljiv in neizvršljiv, ker tožbeni zahtevek glede opisa poteka dovozne poti, na kateri je tožnica zatrjevala sosposest, sploh ni točno definiran. Na to je toženka opozarjala že med postopkom, vendar se je sodišče pri vprašanju določljivosti tožbenega zahtevka oprlo na dve skici obarvanega območja (orto foto posnetek v prilogi A4). Omenjena skica brez zarisa domnevne dovozne poti prikazuje zlasti makadamsko cesto, ki je dovozna cesta za tožnico do njenega parkirišča na parc. št. 729/3, k. o. ..., in za toženko do njene stanovanjske hiše na parc. št. 729/2, k. o. ... . Omenjene skice nikakor ni mogoče uporabiti v tem postopku kot dokaz brez ustreznega zarisa oziroma opisa zatrjevane poti. Tožnica tako ni niti zapisala, na katerem delu toženkine nepremičnine naj bi bila sporna dovozna poti (vzhod, sever ali jug), v kakšni dolžini in v kakšni širini.

3.Tožnica se je v odgovoru na pritožbo v zvezi z navedbami, da zahtevek ni bil določljiv in izvršljiv, sklicevala na dokaze, na katere je opozorilo sodišče. Poleg tega gre po njenem za toženkino sprenevedanje, saj med postopkom ni bilo sporno, katera dovozna je bila predmet postopka. Tožnica je to pot dovolj podrobno opisala, v svoji trditveni podlagi je navedla tudi njene dimenzije. Pomembno je tudi, da ne gre za služnostni spor, zato izdelava skice ni potrebna. Poleg tega je ta dovozna pot razvidna iz skice iz leta 1985 (priloga A5) in iz ostalih skic in fotografij v spisu. Sklicuje se na sodno prakso (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4352/2009), po kateri je tožbeni zahtevek dovolj določen, če mesto motenja med strankama ni bilo sporno in če sodišče razume, kje je prišlo do motenja.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožba mora po določbi 180. člena ZPP med drugim vsebovati določen tožbeni zahtevek, sicer je ta nepopolna. Sodišče mora v takšnem primeru postopati skladno z določbami 108. člena ZPP.

Zgoraj povzete pritožbene navedbe pritožbenemu sodišču tako prvenstveno nalagajo presojo, ali je sodišče prve stopnje res ugodilo nedoločnemu tožbenemu zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je sodišče s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izrek odločbe, ki ni določen, ni razumljiv.

6.Temeljni kriterij za preizkus (ne)določnosti tožbenega zahtevka je, ali je odločba, v katero je sodišče vneslo postavljeni tožbeni zahtevek, izvršljiva. Opredelitev zahtevka mora biti takšna, da v kasnejši izvršbi ni prav nobenega dvoma o tem, kakšna obveznost je toženi stranki naložena. Zaradi načela formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku, mora biti zahtevek za to, da je izvršljiv, oblikovan tako, da v primeru, če mu pravdno sodišče ugodi, od izvršilnega sodišča ne zahteva nikakršnega dodatnega sklepanja o tem, kakšno obveznost dolguje toženka stranka, ali celo ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo.

Velja pravilo, da mora biti to, kar je naloženo toženi stranki, razvidno iz samega izreka in ne iz obrazložitve. Da je zahtevek določen, mora biti predmet obveznosti (v konkretnem primeru toženkina nedenarna obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in njena obveznost iz naslova prepovedi bodočega motenja) določljiv po objektivnih merilih ali po podatkih iz izreka izvršilnega naslova. Preizkus določnosti postavljenega zahtevka je odvisen tudi od okoliščin konkretnega primera.

7.Iz trditvene podlage tožnice izhaja, da zahteva posestno varstvo na delu toženkine nepremičnine, ki je v naravi dovozna pot, in teče mimo toženkine stanovanjske hiše. Toženka na drugi strani zatrjuje, da je avgusta 2023 izvedla "nivelacijo" terena okoli svoje stanovanjske hiše.

Tožnica poteka dovozne poti preko toženkine nepremičnine v tožbenem zahtevku, postavljenem ob vložitvi tožbe, ni opisala. Iz njega tako ni jasno, po katerem delu toženkine nepremičnine ta dovozna pot teče in kakšni sta njeni dolžina ter širina. Tega tožnica ni storila niti ob modifikaciji tožbenega zahtevka na naroku za glavno obravnavo dne 4. 6. 2024. Izrek izpodbijanega sklepa zato pušča povsem odprto, na katerem delu toženkine nepremičnine mora toženka vzpostaviti prejšnje posestno stanje in na kateri del se nanaša prepovedni del, zato je neizvršljiv. Stranki morda, ker brez dvoma dobro poznata stanje na terenu, res vesta, na kateri del toženkine nepremičnine se nanašajo tožničine trditve, vendar to ob gornjih kriterijih, ki opredeljujejo določnost zahtevka, ne zadostuje.

8. Pritožbeno sodišče ne soglaša s sodiščem prvem stopnje, da je postavljeni zahtevek opredeljen določno zato, ker je tožnica tekom postopka (v svojih trditvah) dovolj podrobno opisala potek poti in ker je predložila dve barvni skici te poti (v prilogi A4). Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da določnost zahtevka ni odvisna od vsebine trditev (tudi če so pri opisu prostorskih meja sporne poti res natančne), predloženih dokaznih listin (razen, če so sestavni del zahtevka) ali obrazložitve izpodbijane sodbe, pač pa od konkretiziranosti (denarne ali nedenarne) obveznosti nasprotne stranke v izreku zahtevka. Poleg tega sta na tem orto foto posnetku (priloga A4) razvidni dve poti. Katera od njiju je predmet zahtevka, tožnica ni označila.

9. V tej zadevi res ne gre za spor zaradi ugotovitve služnosti, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar to zadeve ne spreminja. V služnostnih sporih sodna praksa zaradi pravne narave te stvarne pravice in kasnejšega vpisa v zemljiško knjigo zlasti v primerih, ko njen potek ni vezan na trajne objekte, zahteva natančen opis njenih prostorskih meja.

Ko gre za posestne spore na delih nepremičnin ali na dovoznih poteh, so zahteve za določnost zahtevka primerljive.

V tej zadevi dovozne poti ne določajo trajni objekti (npr. asfalt ali tlakovci, saj je tožnica sama zatrjuje, da jih je toženka odstranila in nasula zemljino), zato mora potek poti v zahtevku opredeliti tako določno, da bo v morebitni izvršbi povsem jasno, na katerem delu nepremičnine mora toženka izvesti obveznosti iz restitucijskega dela zahtevka in na kateri del toženkine nepremičnine se nanaša varstvo iz prepovednega dela izpodbijanega sklepa. Tega tožnica ni storila, zato je zahtevek ostal nedoločen, izrek izpodbijanega sklepa pa zaradi tega nerazumljiv.

10. Tožnica se v odgovoru na pritožbo sklicuje na judikat Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4253/2009, v katerem je to zavzelo stališče, da je zahtevek določen, če med strankama mesto motenja ni sporno in če tudi sodišče razume, kje je do motenje prišlo. Vendar je tožnica prezrla, da je v tem judikatu pritožbeno sodišče najprej razlogovalo, da je zahtevek določen, ker je mesto motenja v njem določljivo glede na trajne objekte na zemljišču (torej po objektivnih kriterijih), in je le obiter dictum dodalo stališče, da je mesto motenja strankama znano. Smiselno enako izhaja tudi iz zadeve Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 181/2024.

11.Ker je izrek izpodbijanega sklepa iz pojasnjenih razlogov nerazumljiv, je posledično obremenjen s procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Omenjene procesne kršitve zaradi njene narave pritožbeno sodišče ne more odpraviti sámo na pritožbeni obravnavi (prvi odstavek 354. člena ZPP). Njena odprava od sodišča v prvi fazi zahteva, da tožnico na podlagi 108. člena ZPP s sklepom najprej pozove k odpravi nepopolnosti tožbe zaradi nedoločnosti zahtevka in jo opozori na posledice, če tega ne bo storila. Če bo tožnica nepopolnost tožbe zaradi pomanjkljivosti v zahtevku odpravila, bo moralo nato v drugi fazi meritorno odločiti o zahtevku, kar pa terja izvedbo dokaznega postopka zaradi ugotovitve vseh spornih dejstev in opredelitev do vseh bistvenih spornih materialnopravnih vprašanj. V primeru odprave nepopolnosti tožbe v okviru pritožbene obravnave bi pritožbeno sodišče tako (popravljeno) tožbo v vseh materialnopravnih in dejanskih vidikih prvič presojalo izključno na pritožbeni stopnji. Ker pri tem ne bi šlo le za dopolnitev dokaznega postopka ali za odpravo procesnih kršitev glede nekaterih pravno odločilnih dejstev (pač pa vseh), bi s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pritožbe, zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in 366. členom ZPP). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču zato ni bilo treba izrekati.

-------------------------------

1Odločba Višjega sodišča v Celju Cp 1389/99 in odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1783/99.Zobec, J. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem (ur. dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič), GV Založba, Ljubljana 2009: 3. knjiga, stran 308 (točka 69).

2Odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 105/2021 (obrazložitev od 14. do 16. točke).

3Galič, A. v prav tam: 2. knjiga, stran 122 in naslednje.

4Prim. odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 32/2022 in II Ips 59/2021.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 180

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.