Jedro

Z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa v obseg brezplačne pravne pomoči ni bila uvrščena storitev sporočanja podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka službi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje navedbam toženke, da tožnik tega ni opravil v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, in zato toženka ni imela podlage, da tožniku prizna stroške za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Delovno sodišče v Celju (v nadaljevanju toženka), je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog tožnika z dne 16. 8. 2021 za odmero stroškov. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila z odločbo Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021 prosilki A. A., dodeljena redna brezplačna pravna pomoč od 24. 4. 2021 dalje za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 25/2020 z dne 2. 2. 2021. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik, ki je dne 21. 5. 2021 vrnil napotnico, stroškovnik in dokazila o opravljenih storitvah na podlagi katerih mu je sodišče s sklepom Bpp 57/2021 z dne 7. 6. 2021 priznalo 237,90 EUR stroškov. Toženka je tožnika v zvezi z ugotavljanjem dolžnosti vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči z dopisom z dne 2. 8. 2021 pozvala, da pojasni, ali je bilo o vloženi ustavni pritožbi že odločeno ter za navedeno predloži ustrezna dokazila. Tožnik je dne 16. 8. 2021 sodišču posredoval odgovor s pojasnilom, da o vloženi ustavni pritožbi še ni bilo odločeno, hkrati pa je za sestavo odgovora na poziv sodišča dodatno priglasil nastale stroške. Prosilki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, pri naknadno priglašenih stroških tožnika pa ne gre za stroške brezplačne pravne pomoči, saj sestava dopisa tožnika službi za brezplačno pravno pomoč ne spada v obseg prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči. Skladno s sodno prakso pa napotnice po tem, ko je ta pravilno izpolnjena in popolna ter vrnjena službi za brezplačno pravno pomoč, tudi ni več mogoče dopolnjevati, saj je namen 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v tem, da se v napotnici ob soglasju upravičenca in izvajalca brezplačne pravne pomoči dokončno opredeli obseg opravljene brezplačne pravne pomoči. S podpisom in vračilom napotnice tako upravičenec in izvajalec brezplačne pravne pomoči sodišču sporočita, da je storitev končana, zato plačilo kasneje nastalih in priglašenih stroškov postopka ni več mogoča.

2.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi v bistvenem navaja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno vprašanje, ali se opravljena storitev šteje za storitev po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in posledično vprašanje s tem povezanih stroškov odvetniških storitev. Toženka je zahtevek za izplačilo nagrade zavrnila iz povsem neutemeljenih razlogov, zato je izpodbijan sklep nezakonit. Toženka bi morala tudi za odgovor na poziv z dne 16. 8. 2021 priznati priglašene stroške. Tožnik je namreč na poziv toženke vpogledal v spisovno dokumentacijo in ji odgovoril. Prosilki je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, in skladno s petim odstavkom 15. člena Odvetniške tarife se odvetniški stroški v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči odmerijo po Odvetniški tarifi. Toženka je odločila v nasprotju z drugo in tretjo točko tarifne številke 39 Odvetniške tarife, oziroma drugo točko tarifne številke 46. Prikrajšanje na strani tožnika predstavlja 2 x 50 točk ter 2% materialni stroški v višini 2 točk oziroma 102 točki x 0,60 EUR = 61,20 EUR povečano a 22% DDV = 74,67 EUR. Predmet DDV so skladno z določbo prve točke prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) med drugim tudi dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da se izda račun v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZDDV-1. Tožnik je kot izvajalec brezplačne pravne pomoči ter kot davčni zavezanec po oddaji napotnice na poziv toženke opravil dodatno storitev. Slednja predstavlja obdavčljiv dohodek, za katerega pa davki, v kolikor račun toženki ne bi bil izstavljen, ne bodo odvedeni. Zaradi ravnanja toženke je tožnik v davčnem prekršku, saj mora izstaviti račun. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da se predlogu tožnika ugodi in se mu priznajo stroški zastopanja v višini 74,67 EUR s stroškovno posledico, oziroma podredno, da tožbi ugodi in izpodbijan sklep odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

3.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da razlog za izpodbijanje sklepa Bpp 57/2021 z dne 18. 8. 2021 iz tretje točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, ki ga je v tožbi navedel tožnik, ni podan. Tožbeni zahtevek tožnika je tako neutemeljen in ga je potrebno zavrniti. Ni namreč jasno, iz katerega razloga naj bi bilo dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, tožnik pa za drugačno oziroma popolnejšo ugotovitev dejanskega stanja tudi ni podal nobenih navedb oziroma za navedeno ni predlagal izvedbe nobenega dokaza. Skladno z določilom šestega odstavka 30 člena ZBPP je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, skladno s sodno prakso pa je upravičen dobiti nagrado in povračilo stroškov samo v obsegu odobrene in opravljene brezplačne pravne pomoči. Prosilki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, pri sestavi dopisa službi za brezplačno pravno pomoč pa tako ne gre za stroške, ki so nastali v obsegu prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, saj navedena storitev ni bila opravljena v postopku, ki se vodi v zvezi z ustavno pritožbo. Zato odvetniku nagrada iz sredstev brezplačne pravne pomoči ne pripada. Tudi določba 15. člena Odvetniške tarife, na katero se tožnik sklicuje v tožbi, tako za obravnavani primer ni relevantna. Tožniku priglašeni stroški ne pripadajo, saj z odgovorom na poziv toženke ni izvajal odvetniških storitev, predvsem pa jih ni izvajal v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, zato jih je toženka utemeljeno zavrnila. Ustaljena praksa sodišč je, da se v postopkih glede izrednih pravnih sredstev in ustavnih pritožb, podatek o uspehu pridobi od izvajalcev brezplačne pravne pomoči, saj le-ti razpolagajo z ustrezno dokumentacijo in znanjem za podajo odgovora sodišču. Pri tem pa se sporočanje podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka Službi za brezplačno pravno pomoč še nikoli ni tolmačilo kot izvajanje storitev po določilih Odvetniške tarife za kar bi izvajalcu pripadala posebna nagrada. Podredno pa toženka ugovarja tudi višini priglašenih stroškov tožnika. Odvetniku skladno z določili Odvetniške tarife za sestavo obrazloženega dopisa, skladno s tretjo točko tarifne številke 4 Odvetniške tarife pripada nagrada v višini 50 točk, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije po 2. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife, pa odvetniku ne pripada posebna nagrada, saj je navedena postavka že vključena v nagrado za sestavo in vložitev ustavne pritožbe in tako ne gre za samostojno storitev. Skladno z Zakonom o odvetništvu pa je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Toženka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne. Poslala je tudi upravni spis.

4.V pripravljalni vlogi z dne 30. 11. 2021 tožnik navaja, da je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, in sicer da naj pooblaščenec upravičenke do brezplačne pravne pomoči ne bi opravil odvetniške storitve, za katero bi mu pripadala nagrada. Skladno z določbo prvega odstavka 2. člena Odvetniške tarife je odvetniška storitev delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa. Odgovor na poziv sodišča glede poteka postopka pred Ustavnim sodiščem RS, za katerega je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, predstavlja odvetniško storitev v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Ker postopek za katerega je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ob priglasitvi stroškov še ni bil končan, je bil tožnik še vedno upravičen črpati sredstva na podlagi odločbe Bpp 57/2021. Da lahko tožnik pri toženki zahteva povračilo stroškov postopka za dejanja, ki so bila opravljena po vračilu napotnice, toliko bolj pa po pozivu toženke, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 55/2018-9 z dne 27. 3. 2018. Določbe poglavja Odvetniške tarife, ki opredeljujejo posamezne storitve v postopku pred Ustavnim sodiščem, ne utemeljujejo zaključka, da je pregled listin spisa zajet v okviru sestave ustavne pritožbe. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1555/2017-12 z dne 3. 7. 2018. Ker je tožnik izvajal storitve brezplačne pravne pomoči in je za svoje delo upravičen do polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, utesnjuje svoj tožbeni zahtevek. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da se predlogu tožnika ugodi in se mu priznajo stroški zastopanja v višini 37,33 EUR s stroškovno posledico, oziroma podredno, da tožbi ugodi in izpodbijan sklep odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

5.V pripravljalni vlogi z dne 3. 11. 2023 tožnik navaja, da je med strankama sporno, ali je toženka dolžna tožniku priznati in izplačati naknadno nastale stroške, ki so posledica poziva toženke, oziroma ali je tožnik dolžan tovrstne odvetniške storitve po pozivu toženke opravljati brezplačno. Ne drži, da tožnik ni navedel razloga, zakaj naj bi bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Toženka je zahtevala dodatno storitev od tožnika, pa iz izpodbijane odločbe kljub temu izhaja, da ne gre za storitve v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči. Odgovor na poziv tožke predstavlja odvetniško storitev. Nelogično je, da se od izvajalca brezplačne pravne pomoči pričakuje, da bo katerekoli storitve izvajal brezplačno. Podan odgovor na poziv je storitev, ki se zahteva v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči. Tega odgovora tožnik ne more podati, brez da bi izvedel odvetniško storitev. pa Toženka ni poslala poziva na Ustavno sodišče RS, ki ima vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko poda odgovor glede uspeha postopka, temveč je od tožnika zahtevala opravo konkretne storitve. V tem primeru se pregled spisov, listin in druge dokumentacije po 2. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife šteje za samostojno storitev, saj brez te storitve toženka ne bi mogla dati odgovora na poziv. Poziv na odgovor je bil tožniku poslan bistveno kasneje od sestave in vložitve ustavne pritožbe, torej tiste storitve, kjer naj bi bila storitev pregleda spisa, listin in druge dokumentacije že vključena in tožnik ni dolžan za vsako izmed strank ves čas vedeti, kakšen je bil razplet posameznega postopka. Za to, da je tožnik podal odgovor na poziv, je moral pregledati spis.

Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Predmet upravnega spora je sklep toženke s katerim je zavrnila priglašene stroške za sestavo dopisa tožnika službi za brezplačno pravno pomoč, ker ne spadajo v obseg prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči.

9.Ni sporno v zadevi, da je bila z odločbo toženke št. Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021 prosilki A. A. dodeljena brezplačna pravna pomoč od 24. 4. 2021 dalje za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 25/2020 z dne 2. 2. 2021. Sporno tudi ni, da je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen tožnik, ki je dne 21. 5. 2021 vrnil napotnico, stroškovnik in dokazila o opravljenih storitvah, na podlagi katerih mu je toženka s sklepom št. Bpp 57/2021 z dne 7. 6. 2021 priznala stroške. Sporno pa tudi ni, da je toženka tožnika z dopisom z dne 2. 8. 2021 pozvala, da pojasni, ali je bilo o vloženi ustavni pritožbi že odločeno, kot tudi ne, da ji je tožnik dne 16. 8. 2021 posredoval odgovor, da o vloženi ustavni pritožbi še ni bilo odločeno, in hkrati za sestavo tega odgovora priglasil nastale stroške.

10.Sporno pa je, ali se odgovor tožnika na poziv toženke, da ji sporoči, ali je bilo o vloženi ustavni pritožbi že odločeno, šteje za storitev po odločbi toženke o dodelitvi brezplačne pravne pomoči št. Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021, in vprašanje s tem povezanih stroškov.

11.Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja ZBPP, ki v šestem odstavku 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek).

12.V obravnavani zadevi je toženka prosilki A. A. najprej z odločbo št. Bpp 57/2021 z dne 5. 5. 2021 dodelila nujno brezplačno pravno pomoč od 24. 4. 2021 dalje za pravno svetovanje in sestavo ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 25/2020 z dne 2. 2. 2021. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik, ki je dne 21. 5. 2021 vrnil napotnico, stroškovnik in dokazila o opravljenih storitvah, na podlagi česar mu je toženka s sklepom št. Bpp 57/2021 z dne 7. 6. 2021 priznala stroške zastopanja v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe v višini 237,90 EUR. Toženka je prosilki z odločbo št. Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021 dodelila še redno brezplačno pravno pomoč od 24. 4. 2021 dalje za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 25/2020 z dne 2. 2. 2021. Z dopisom z dne 2. 8. 2021 je toženka tožnika pozvala, da pojasni, ali je bilo o vloženi ustavni pritožbi že odločeno, tožnik pa ji je dne 16. 8. 2021 posredoval odgovor, da o vloženi ustavni pritožbi še ni bilo odločeno, in hkrati za sestavo tega odgovora priglasil nastale stroške, ki mu jih je toženka z izpodbijanim sklepom zavrnila.

13.Priglasitev stroškov tožnika iz izpodbijanega sklepa je bila v predmetni zadevi zavrnjena na podlagi zaključka toženke, da ne gre za stroške brezplačne pravne pomoči, saj tožnikov dopis z dne 16. 8. 2021 službi za brezplačno pravno pomoč, ne spada v obseg prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo.

14.Vrsto in obseg brezplačne pravne pomoči določa ZBPP v 26. členu. Ta se lahko v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, kot je bilo v obravnavani zadevi z odločbo toženke št. Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021. S to odločbo pa v obseg brezplačne pravne pomoči ni bila uvrščena storitev sporočanja podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka službi za brezplačno pravno pomoč. Posledično sodišče s tem v zvezi pritrjuje navedbam toženke, da tožnik tega ni opravil v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, in zato toženka ni imela podlage, da tožniku prizna stroške za brezplačno pravno pomoč na podlagi odločbe toženke št. Bpp 57/2021 z dne 4. 6. 2021.

15.Tožnik s svojimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more ovreči. Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno, da stroški v zvezi z dopisom z dne 16. 8. 2021, ki jih je tožnik priglasil v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči, niso stroški brezplačne pravne pomoči, ki je bila prosilki dodeljena.

16.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se stranke glavni obravnavni odpovedale (279. a člen Zakona o pravdnem postopku).

17.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 26, 26/1, 26/1-6, 30, 30/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.