8. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 126/2006 z dne 4. 10. 2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 345/2002 z dne 23. 11. 2005 in s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. K 194/99 z dne 19. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sodbo Okrožnega sodišča je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 180. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ), kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 181. člena KZ ter kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen dveh let in sedmih mesecev zapora. Višje sodišče je po uradni dolžnosti obtožbo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti zavrnilo, posamezni kazni za ostali dve kaznivi dejanji zvišalo in izreklo novo enotno kazen v višini treh let in štirih mesecev zapora. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik ponuja svoje videnje zadeve, zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo prava ter kršitve 14., 15., 22. in tretje alineje 29. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Navaja, da ni bil deležen poštenega sojenja ter da je postopek potekal enostransko in krivično. Sodišče naj bi upoštevalo izpovedi oškodovank, čeprav sta obe izkazovali le lukrativne namene. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zavrnilo vse dokazne predloge obrambe. Pri tem še posebej očita Vrhovnemu sodišču, da v obrazložitvi sodbe ni opravičilo zavrnitve predlaganih dokazov oziroma je sprejelo stališče, da pritožnik uveljavlja le ugotavljanje dejanskega stanja. Glede slednjega pa pritožnik poudarja, da je v postopku prišlo do napačne presoje izvedenih dokazov, saj naj bi bilo dokazano, da sta oškodovanki izkazovali željo po pridobitvi premoženjskih koristi.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten pritožnikov očitek, da se sodišče ni opredelilo do navedb obrambe ter do izvedenih dokazov. Iz jamstva enakega varstva pravic izhaja med drugim zahteva, da so odločbe, s katerimi je pristojni organ odločil o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obrazložene. Iz navedene pravice izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, opredeli. Pritožnik zatrjuje, da sodišča niso upoštevala njegovih navedb in nekritično sledila le izpovedbam oškodovank, ki naj bi v postopku zgolj izkazovale željo po pridobitvi premoženjskih koristi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pojasnilo svojo odločitev in pri tem navedlo, na katere dokaze jo je oprlo in kako jih ocenjuje. Pri tem se je opredelilo tako do zagovora obdolženca kot do izpovedb obeh oškodovank. Iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča izhaja, da se je slednje strinjalo z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in da je tudi samo ocenilo ter razumno obrazložilo, zakaj so izpovedbe oškodovank verodostojne in prepričljive. Iz sodbe Vrhovnega sodišča pa je razvidno, da je slednje opravilo presojo navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti, se do njih opredelilo in svojo odločitev razumno obrazložilo. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave.

5.Po določbi tretje alineje 29. člena Ustave je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist. Očitek pritožnika o zatrjevani kršitvi ni utemeljen. V postopku na prvi stopnji je pritožnik podal svoj zagovor, v katerem je imel možnost predstaviti svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve. Kolikor se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma stališčem v izpodbijanih sodbah, je treba ugotoviti, da je sodišče pretehtalo pritožnikov zagovor v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ter dovolj prepričljivo in razumno obrazložilo presojo izvedenih dokazov. Kateri so tisti dokazi, katerih izvedbo je sam predlagal, pa jih sodišče ni hotelo obravnavati, pritožnik ne pojasni ter zatrjevane kršitve v zvezi s tem ne izkaže. Glede na navedeno ni podana kršitev tretje alineje 29. člena Ustave.

6.Pritožnik sodiščem očita tudi kršitev 15. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Ker 15. člen Ustave, razen v četrtem odstavku, neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, njegove kršitve ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo. V čem naj bi bil kršen četrti odstavek 15. člena Ustave, pa pritožnik ne pove. Prav tako pritožnik ne utemelji zatrjevane kršitve 6. člena EKČP, zato je Ustavno sodišče ni moglo presojati.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer