Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba in sklep I Cpg 413/2007

ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CPG.413.2007 Gospodarski oddelek

prekluzija novih dokazov
Višje sodišče v Ljubljani
20. september 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba razveljavi: - v 1. točki izreka glede plačila glavnice 133.868,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1996 do plačila, - v 3. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni izpodbijani del prvostopenjske sodbe potrdi.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 96/15035 z dne 5.11.1996 v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 183.108,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1996 do plačila (1. točka izreka). Sklenilo je, da se postopek ustavi glede zahtevka na plačilo 41.339,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1996 do plačila (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 8.670,29 EUR (3. točka izreka).

Zoper odločitev v 1. in 3. točki izreka je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da v tem delu izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Po delnem umiku tožbe je tožeča stranka vztrajala pri tožbenem zahtevku na plačilo denarne odškodnine za škodo, ki naj bi izvirala iz večih škodnih ravnanj tožene stranke: - 7.511,27 EUR (prej 1.800.000,00 SIT) zaradi zamude tožene stranke v izpolnitvi pogodbene obveznosti vklopa telefonskih linij po sklenjenih pogodbah z dne 24.1.1996 in 29.1.1996, - 8.345,85 EUR (prej 2.000.000,00 SIT) kot škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi zahteve tožene stranke za pridobitev dopolnilne odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje zaprošene dejavnosti, - 33.383,41 EUR (prej 8.000,00 SIT) kot škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi ravnanja nelojalne konkurence s strani tožene stranke, - 133.868,32 EUR (prej 32.080.204,40 SIT) kot škodo iz naslova izgubljenega zaslužka tožeče stranke v času od februarja 1996 do septembra 1996 zaradi protipogodbenega ravnanja tožene stranke v povzročanju motenj in preusmerjanju klicev tožeči stranki.

Neutemeljena je pritožba v delu, s katerim izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na škodo iz naslova zamude tožene stranke v priklopu telefonskih linij v telekomunikacijski sistem 090 po pogodbah z dne 24.1.1996 in 29.1.1996. Tožeča stranka se je pri tem sklicevala na ustni dogovor s toženo stranko, na podlagi katerega naj bi se tožena stranka zavezala vklop telefonskih linij izvršiti že 15.2.1996. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z utemeljitvijo prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni ponudila konkretiziranih trditev glede sklenjenega ustnega dogovora med pravdnima strankama, ki bi bil lahko predmet dokazovanja s predlaganimi dokazi s strani tožeče stranke. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da bi sodišče lahko ugotovilo okoliščine in vsebino ustnega dogovora z zaslišanjem tožeče stranke, katerega je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo. Izvajanje dokazov z zaslišanjem stranke je namreč namenjeno dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati v trditveni podlagi. Tako je neutemeljen pritožbeni očitek glede bistvene kršitve postopka prvostopenjskega sodišča zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem tožeče stranke. Ob pravilni dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, da na sklenjen ustni dogovor ni mogoče sklepati niti iz dopisa tožeče stranke z dne 19.2.1996, je tako pravilno sklepanje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja ustnega dogovora o spremenjenih rokih vklopa, v posledici česar ni izkazana kršitev pogodbe s strani tožene stranke v navedenem smislu kot podlaga za odškodninsko odgovornost uveljavljane škode v višini 7.511,27 EUR.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, s katerim izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi prispevka, ki se nanaša na povrnitev škode, izvirajoče iz onemogočanja začetka poslovanja tožeče stranke s strani tožene stranke z neutemeljenim pogojevanjem s pridobitvijo dodatne upravne določbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti. Tožeča stranka s pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni dokazala, da je za dodatno odločbo zaprosila zaradi zahteve tožene stranke, s čimer ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da tožeča stranka v trditvenih navedbah tudi ni z ničemer utemeljila kaj naj bi predstavljala škoda v višini 8.000.000,00 SIT, ki jo je s tem v zvezi uveljavljala s tožbo.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča o nespecificiranosti trditvenih navedb tožeče stranke v delu, ki se nanašajo na uveljavljan samostojni odškodninski zahtevek v posledici zlorabe prevladujočega položaja tožene stranke oziroma nelojalne konkurence, v posledici česar je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek glede zneska 33.383,41 EUR (prej 8.000.000,00 SIT). Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da tožeča stranka v trditvenih navedbah tudi v tem delu ni v ničemer izkazala, kaj naj bi za tožečo stranko predstavljala tako uveljavljana škoda.

Ker pritožbeno sodišče v navedenem okviru odločitev prvostopenjskega sodišča v 1. točki izreka izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in ob neutemeljenosti uveljavljanih pritožbenih razlogov s strani tožeče stranke, je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča glede zavrnitve tožbenega zahtevka na plačilo 49.240,53 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (353. člen ZPP).

Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, utemeljenega na protipravnem ravnanju tožene stranke zaradi povzročanja motenj in prekinitev telefonskih linij, blokiranja telefonske centrale ter prevezovanja strank k drugim ponudnikom istovrstnih storitev. Pritožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o zavrnitvi izvedbe dokaza z zaslišanjem priče A.G., zaposlene pri drugem ponudniku istovrstnih storitev, ki naj bi potrditvah tožeče stranke v istem obdobju imel istovrstne težave pri poslovanju s toženo stranko. Prvostopenjsko sodišče je izvedbo navedenega dokaza zavrnilo, sklicujoč se na 4. odstavek 286. člena ZPP, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi se pravočasno pozanimala, katere priče bi lahko potrdile pravnorelevantna dejstva, ki jih je zatrjevala v postopku. Takšno sklepanje prvostopenjskega sodišča je materialnopravno zmotno. Tožeča stranka je navedeni dokazni predlog podala s pripravljalno vlogo po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo 21.1.2004, pri čemer je utemeljila, da je za predlagano pričo in glede okoliščin, o katerih naj bi izpovedala, izvedela šele od novega pooblaščenca. Pravno zmoten je zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi že na podlagi pričakovane skrbnosti tožeča stranka morala pred prvim narokom za glavno obravnavo zbrati dokazno gradivo, ki ga ponuja v utemeljitvi svojega zahtevka. Takšen očitek ne daje odgovora na vprašanje, kako bi tožeča stranka ob potrebni skrbnosti lahko izvedela za nov dokaz glede na okoliščine, ki jih je zatrjevala ob vložitvi dokaznega predloga. Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker navedena okoliščina ne izhaja niti iz spisovnih podatkov, niti ni tovrstnih konkretiziranih ugovorov ponudila tožena stranka, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tako predlaganega dokaznega predloga, sklicujoč se na 4. odstavek 286. člena ZPP. Takšno postopanje prvostopenjskega sodišča pa predstavlja relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, saj je tožeča stranka tudi s tem dokaznim predlogom utemeljevala protipravno ravnanje tožene stranke. S tem je podan razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo glede tožbenega zahtevka na plačilo 133.868,32 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka ponovno odločiti tudi na podlagi izvedbe tako predlaganega dokaza, s čimer bo izčrpana dokazana podlaga tožeče stranke.

V posledici delne razveljavitve izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka v 3. točki izreka izpodbijane sodbe (4. odstavek 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia