Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
23. 9. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa dr. B. B. iz Z., na seji dne 23. septembra 2004
sklenilo:
1.Okrajno sodišče v Škofji Loki je v izvršilni zadevi št. I 1176/96 ugodilo predlogu upnice in dne 17. 4. 1997 izdalo sklep o določitvi sodnih penalov. Zoper ta sklep je odvetnik C. C. v imenu pritožnika (dolžnika v izvršilni zadevi) vložil pritožbo, ki jo je Okrajno sodišče V Škofji Loki, zato ker odvetnik za zastopanje pritožnika ni predložil pooblastila, s sklepom št. I 1176/96 z dne 3. 12. 1997 zavrglo. Zoper ta sklep sta vložila pritožbi pritožnik sam in odvetnik v njegovem imenu, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom št. III Cp 1238/98 z dne 6. 1. 1999 obe pritožbi zavrnilo.
2.Zoper navedene sodne odločbe je pritožnik že vložil ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče s sklepom št. Up-238/04 z dne 11. 5. 2004 zavrglo. Pritožnik je dne 2. 8. 2004 zoper vse navedene sodne odločbe ponovno vložil ustavno pritožbo, v kateri zatrjuje, da so mu bile z njimi kršene pravice iz 14., 22., 23., 25. in iz 33. člena Ustave. V ustavni pritožbi pritožnik v zvezi z okoliščinami o pravočasnosti ustavne pritožbe navaja, da vročitev izpodbijanega sklepa Višjega sodišča odvetniku C. ni bila pravno pravilna ter da bi moral biti navedeni sklep vročen stranki osebno. Zatrjuje tudi, da gre v obravnavani zadevi za posebno utemeljen primer, zato predlaga, naj Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) izjemoma odloča o prepozno vloženi ustavni pritožbi.
3.Pritožnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti 269. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 212. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
4.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-238/04 z dne 11. 5. 2004, ki ga je pritožnikov pooblaščenec prejel dne 17. 6. 2004, pritožnikovo ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1238/98 z dne 6. 1. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1176/96 z dne 3. 12. 1997 zavrglo kot prepozno, ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1176/96 z dne 17. 4. 1997 pa zavrglo zaradi neizčrpanja rednih pravnih sredstev.
5.V obravnavani ustavni pritožbi ustavni pritožnik v zvezi z pravočasnostjo nove ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1238/98 z dne 6. 1. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1176/96 z dne 3. 12. 1997 ne navaja ničesar, česar Ustavno sodišče ni upoštevalo že pri odločanju v zadevi št. Up-238/04. Zato se Ustavno sodišče glede obrazložitve v zvezi z pravočasnostjo ustavne pritožbe zoper navedena sklepa v celoti sklicuje na razloge iz tretje in četrte točke obrazložitve svojega sklepa z dne 11. 5. 2004 v navedeni zadevi. Glede zavrženja ustavne pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 1176/96 z dne 17. 4. 1997 (druga točka izreka tega sklepa) pa se Ustavno sodišče sklicuje na obrazložitev iz pete točke obrazložitve sklepa št. Up-238/04.
6.Pritožnik Ustavnemu sodišču tokrat predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloča na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS in zatrjuje, da gre za posebno utemeljen primer, ki utemeljuje odločanje o prepozno vloženi ustavni pritožbi.
Pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
7.Predmet izpodbijanih sklepov je le odločitev o dopustnosti pritožbe zoper sklep o določitvi sodnih penalov. Pritožnikove navedbe o domnevnih kršitvah ustavnih pravic in razlogih za izjemno obravnavo se v veliki meri nanašajo tudi na vsebinsko odločitev o določitvi sodnih penalov, vendar je za odločitev o utemeljenosti pritožnikovega predloga treba najprej presoditi utemeljenost tistih navedb, ki se nanašajo na navedeno odločitev procesne narave iz izpodbijanih sklepov. Po proučitvi spisa, priloženih listin in pritožnikovih navedb, Ustavno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za posebno utemeljen primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS, zato je ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.
8.Pritožnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti določbe 269. člena OZ in 212. člena ZIZ. V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Pobudnikov pravni interes mora biti podan ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Pobudnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodno odločbo, ki temelji na izpodbijanih zakonskih določbah. Ker je ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (druga točka izreka tega sklepa), morebitna ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 269. člena OZ in 212. člena ZIZ, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ter prve in druge alineje 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić