Jedro

Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 3. točki izreka razveljavi, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanih, a nerazveljavljenih 1. in 2. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica in upnik A. A. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnine z ID znakom 6/2, 6/9, 6/10, 6/11, 6/12 in 6/13, vse v solasti dolžnice do 510/10000, izročilo kupovalki T. Š. (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupovalke ter izbrišejo: hipoteka po posojilni pogodbi z dne 12.11.1997 v korist V. V. (ID pravice 108), predznamovana hipoteka na podlagi posojilne pogodbe z dne 14. 3. 2011 in dodatka št. 1 z dne 15. 3.2011 v korist J. Š. (ID pravice 347), hipoteka in zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku In 133/2011 z dne 6. 12. 2011, hipoteka in zaznamba izvršbe na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku In 96/2012 z dne 15. 11. 2012, hipoteka na podlagi posojilne pogodbe z dne 26. 11. 2012 v korist B. A. (ID pravice 017), hipoteka na podlagi posojilne pogodbe z dne 14. 3. 2011 in dodatka št. 1 z dne 15. 3. 2011 v korist J. Š. (ID pravice 019), zemljiški dolg na podlagi notarskega zapisa SV 585/13 z dne 1. 10. 2013 (ID pravice 179), služnost stanovanja na podlagi Služnostne pogodbe z dne 27. 2. 2014 v korist B. A. (ID pravice 105), hipoteka in zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku In 29/2014, hipoteka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku Z 50/2015 (2. točka izreka sklepa). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se je dolžnica dolžna v 30-ih dneh po prejemu sklepa o izročitvi izseliti iz nepremičnine z ID znakom 6/2, 6/9, 6/10, 6/11, 6/12 in 6/13 ter jo prosto oseb in stvari v istem roku izročiti kupovalki T. Š. (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da nepremičnine, iz katerih ji je naložena izselitev, predstavljajo približno 83% idealnega deleža stanovanja, v katerem prebiva dolžnica, ki je še vedno lastnica približno 17% tega stanovanja (gre za nepremičnini ID znak 7/6 in 7/7, ki nista bili predmet izvršbe). Kupovalka je kupila le nedoločen idealni delež nepremičnin v višini 510/10000, pri čemer ni določno opredeljeno, kateri del v naravi ta delež sploh predstavlja. V skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru prodaje solastnega deleža nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov od dolžnika ni mogoče zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine, dokler ta ni razdeljena oziroma dokler ni jasno, kateri del dolžnikov delež predstavlja v naravi. Nepremičnine, ki so predmet izvršbe, predstavljajo večstanovanjsko stavbo, ki je v solastnini in deleži posameznih solastnikov niso razdeljeni. Dolžnica je tudi po prodaji še vedno solastnica te stavbe in ima zato tudi pravni naslov za bivanje v njej. Sklep o izročitvi je posledično nezakonit in neizvršljiv, zato dolžnica predlaga njegovo razveljavitev. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Na podlagi 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek). V sklepu sodišče tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek).

5. Odločitev v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa temelji na citiranem prvem odstavku 192. člena ZIZ in na ugotovitvi, da je sklep o domiku z dne 21. 10. 2015 postal pravnomočen dne 22. 2. 2016, kupnina pa je bila pravočasno plačana dne 17. 3. 2016. Dolžnica v zvezi s tem ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je višje sodišče napravilo uradni preizkus na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne kršitev materialnega prava.

6. Dolžnica pa v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost odločitve v 3. točki izreka sklepa, s katero ji je naloženo, da se je dolžna v 30-ih dneh po prejemu sklepa o izročitvi izseliti iz nepremičnine z ID znakom 6/2, 6/9, 6/10, 6/11, 6/12 in 6/13 ter jo prosto oseb in stvari v istem roku izročiti kupovalki. Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu 510/10000. Dolžnica ob tem utemeljeno opozarja, da je kljub prodaji še vedno solastnica stanovanja, saj tudi iz odredbe o drugi javni dražbi z dne 15. 9. 2015 izhaja, da nepremičnine, ki so bile prodane, v naravi predstavljajo le del štirisobnega stanovanja št. 6 v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu X. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, pa kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena (prim. VSL sklep III Ip 3344/2014 z dne 17. 9. 2014, VSL sklep I Ip 4523/2014 z dne 10. 12. 2014).

7. Glede na navedeno je višje sodišče dolžničini pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani 3. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih, a nerazveljavljenih 1. in 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ne glede na delni uspeh s pritožbo je višje sodišče odločilo, da dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške. Sodišče namreč o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine odloča po uradni dolžnosti (VSL sklep III Ip 3191/2015 z dne 14. 10. 2015), zato ni mogoče priti do zaključka, da je te stroške upnik dolžnici povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi upnik A. A. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).