Jedro

Ker nasprotna udeleženka v pravdi nasprotuje takšnemu zahtevku, nedvomno obstaja spor o solastninskih deležih na nepremičnini, ki je predmet delitve, kot je to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je iz teh razlogov pravilno postopalo, ko je predlog druge nasprotne udeleženke za nadaljevanje prekinjenega postopka zavrnilo.

Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Namen napotitvenega sklepa je v tem, da stranke rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. Pravilna postavitev zahtevka v pravdi pa je stvar napotene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 4. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrnilo predlog druge nasprotne udeleženke za nadaljevanje postopka delitve solastnega premoženja, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 8. 7. 2014. 2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o nadaljevanju postopka, podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da sta predlagatelja vložila tožbo, s katero sta primarno zahtevala ugotovitev, da sta izključna lastnika nepremičnine ID znak: 0001, pri čemer so bili primarni in vsi podredni zahtevki, razen enega, zavrnjeni. Edini zahtevek, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno, je zahtevek za sklenitev aneksa k prodajni pogodbi, s katerim bi udeleženka svoj delež na nepremičnini prenesla na predlagatelja, torej sklenitev zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, na podlagi katerega bi predlagatelja šele postala lastnika nepremičnine, ki je predmet tega postopka. Zahtevek za sklenitev pogodbe nima vpliva na lastninsko pravico druge nasprotne udeleženke, ker meri na sklenitev pogodbe, na podlagi katere bo mogoč prenos lastninske pravice, kar pa pomeni, da predlagatelja priznavata lastninsko pravico druge nasprotne udeleženke in višino njenega solastniškega deleža, saj zahtevata sklenitev posla, s katerim naj se ta prenese nanju. Spora o obsegu deležev in imetnikih teh deležev torej ni. Sodišče je v napotitvenem sklepu spregledalo temeljno načelo superficies solo cedit. Glede na smiselno uporabo 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se postopek delitve solastne stvari nadaljuje tudi v primeru, da katera izmed strank svoj solastniški delež proda, pri tem pa odločitev v postopku zavezuje tudi novega lastnika. Če lahko stranka predmet postopka proda tretji osebi, ga lahko z enakimi učinki tudi drugi stranki postopka, pa zato še niso sporni deleži ali lastninska pravica.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni nepravdni postopek je bil sprožen zaradi razdelitve solastnega premoženja - nepremičnin parc. št. 1, 2 in 3, vse k.o. X. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 7. 2014 postopek prekinilo in med drugim predlagatelja napotilo na pravdo, in sicer, da zoper nasprotna udeleženca vložita tožbo na ugotovitev, da sta izključna lastnika stanovanjske hiše, ki stoji na nepremičnini parc. št. 1, k.o. X, oziroma da hiša ni v solastnini nasprotnih udeležencev. Tako je sklenilo, ker je ugotovilo, da je med udeleženci sporen obseg delitve, saj je med njimi sporno, ali je hiša izključna last predlagateljev ali predstavlja solastnino vseh udeležencev.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog druge nasprotne udeleženke za nadaljevanje prekinjenega nepravdnega postopka zavrnilo, ker ni sledilo njeni trditvi, da je bil z zavrnitvijo primarnega zahtevka na ugotovitev izključne lastninske pravice napotitveni sklep že izčrpan. Pojasnilo je, da je od odločitve pravdnega sodišča o podrednem zahtevku (o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno) odvisno lastninsko stanje oziroma krog solastnikov na nepremičnini parc. št. 1, k. o. X. Pri tem je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da se nepravdni postopek delitve solastnine izvede, ko so med strankami nesporno ugotovljeni tako predmet delitve, kot tudi solastninski deleži posameznih udeležencev.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da spora o obsegu deležev ni. Če bo podrednemu tožbenemu zahtevku, o katerem še ni odločeno, ugodeno, se bodo solastninski deleži na nepremičnini parc. št. 1, k. o. X spremenili. Iz tega sledi, da so deleži med udeleženci še vedno sporni in posledično še ni pogojev za nadaljevanje postopka delitve. Ni odločilno, da je podredni zahtevek zoper drugo nasprotno udeleženko na sklenitev aneksa dajatveni1. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

8. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP. Prav iz razloga, ker se predlagatelja glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. X ne strinjata z deleži, kot izhajajo iz zemljiške knjige, v pravdi zahtevata sklenitev aneksa, ki bi pri nepremičnini privedel do drugačnih solastninskih deležev, kot trenutno izhajajo iz zemljiške knjige. Ker nasprotna udeleženka v pravdi nasprotuje takšnemu zahtevku, nedvomno obstaja spor o solastninskih deležih na nepremičnini, ki je predmet delitve, kot je to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je iz teh razlogov pravilno postopalo, ko je predlog druge nasprotne udeleženke za nadaljevanje prekinjenega postopka zavrnilo.

9. Pritožnica graja tudi napotitveni sklep, vendar je to grajanje prepozno, poleg tega pa neutemeljeno. Sodišče v napotitvenem sklepu načela superficies solo cedit ni spregledalo in ga je pojasnilo v 12. točki obrazložitve. Poleg tega pa, kot je izpostavilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Namen napotitvenega sklepa je v tem, da stranke rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. Pravilna postavitev zahtevka v pravdi pa je stvar napotene stranke.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso izkazane formalne kršitve postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Zoper prvega nasprotnega udeleženca se podredni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja prerekane nedenarne terjatve na sklenitev aneksa.