Up-264/02 - 6

30. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1029/2000 z dne 6. 2. 2002 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika) za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe glede določene nepremičnine med drugima osebama. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita in nepravična. Meni, da gre za poseg v pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, pravico do pridobivanja zasebne lastnine in pravico do primernega stanovanja. Navaja, da je postopek trajal sedem let. Meni, da je pridobil stanovanjsko pravico s tem, ko je več deset let uporabljal stanovanje. Navaja, da po tem, ko je stanovanje kupila druga fizična oseba, proti tej ni mogel postaviti zahtevka za odkup. Ravnanje obeh toženih strank, ki naj bi sklenili prodajno pogodbo glede stanovanjske hiše kljub temu, da naj bi vedeli, da jo zakonito zaseda pritožnik, naj bi bilo nepošteno in naj bi pomenilo zlorabo pravic.

2.Odločitev sodišča druge stopnje temelji na pravnem stališču, da ni podana pravna korist tožnika od vložitve tožbe, saj sam tudi, če bi se ugotovilo, da je sporna pogodba nična, več ne bi mogel zahtevati odkupa stanovanja niti iz naslova pravice do odkupa po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl.) niti po pravilih o uveljavitvi predkupne pravice. Ta pravna stališča niso v nasprotju s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave ne izhaja, da bi sodno varstvo moralo biti zagotovljeno osebi, ki za vložitev tožbe ne izkaže pravnega interesa (pri čemer z vidika varstva človekovih pravic v konkretnem primeru ni pomembno, ali je sodišče ravnalo prav, da je zahtevek zavrnilo, namesto da bi tožbo zavrglo). Prav tako ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva ali pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave stališče, da pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe glede stanovanjske hiše med drugima osebama nima oseba, ki zaradi zamude prekluzivnih rokov ne bi mogla uveljaviti niti pravice do odkupa v okviru privatizacije stanovanj niti predkupne pravice.

3.Očitka kršitve 78. člena Ustave, ki določa, da država ustvarja pogoje za pridobitev primernega stanovanja, v okviru ustavne pritožbe ni mogoče presojati, saj ne gre za ustavno določbo, iz katere bi izhajale kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev. Z zaključkom pravdnega postopka je ta (domnevna) kršitev prenehala. Posledic te (domnevne) kršitve ni mogoče odpraviti v postopku te ustavne pritožbe, pač pa bi povrnitev morebitne škode, ki bi lahko nastala zaradi te kršitve, pritožnik lahko uveljavljal v postopku pred pristojnim sodiščem. Po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku bi lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vložil tudi ustavno pritožbo. Pred izčrpanjem teh pravnih sredstev ustavna pritožba ni dopustna in jo je treba v tem delu zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger