Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del, niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno v razmerju med slednjima.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del, niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno v razmerju med slednjima.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del, niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno v razmerju med slednjima.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del, niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno v razmerju med slednjima.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka potrdi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da se dopusti sprememba tožbe z dne 30. 9. 2020 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati 3.924,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 1.133,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 12. 2019 dalje do plačila ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od 3.924,05 EUR za dan 30. 12. 2019 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke 1.031,59 EUR, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da se dopusti sprememba tožbe z dne 30. 9. 2020 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati 3.924,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 1.133,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 12. 2019 dalje do plačila ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od 3.924,05 EUR za dan 30. 12. 2019 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke 1.031,59 EUR, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da se dopusti sprememba tožbe z dne 30. 9. 2020 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati 3.924,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 1.133,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 12. 2019 dalje do plačila ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od 3.924,05 EUR za dan 30. 12. 2019 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke 1.031,59 EUR, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da se dopusti sprememba tožbe z dne 30. 9. 2020 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati 3.924,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 1.133,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 12. 2019 dalje do plačila ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od 3.924,05 EUR za dan 30. 12. 2019 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke 1.031,59 EUR, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do plačila (IV. točka izreka).

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, pritožbeni stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožena stranka navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Sklepa o dopustitvi tožbe v I. točki izreka torej ne izpodbija. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz pritožbenega predloga razvidno, da želi tožena stranka s pritožbo doseči spremembo izpodbijane sodbe na način, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pritožbeno sodišče zato šteje, da pritožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točka izreka, saj je to del, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP).

3.Tožena stranka navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Sklepa o dopustitvi tožbe v I. točki izreka torej ne izpodbija. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz pritožbenega predloga razvidno, da želi tožena stranka s pritožbo doseči spremembo izpodbijane sodbe na način, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pritožbeno sodišče zato šteje, da pritožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točka izreka, saj je to del, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP).

3.Tožena stranka navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Sklepa o dopustitvi tožbe v I. točki izreka torej ne izpodbija. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz pritožbenega predloga razvidno, da želi tožena stranka s pritožbo doseči spremembo izpodbijane sodbe na način, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pritožbeno sodišče zato šteje, da pritožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točka izreka, saj je to del, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP).

3.Tožena stranka navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Sklepa o dopustitvi tožbe v I. točki izreka torej ne izpodbija. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz pritožbenega predloga razvidno, da želi tožena stranka s pritožbo doseči spremembo izpodbijane sodbe na način, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Pritožbeno sodišče zato šteje, da pritožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točka izreka, saj je to del, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP).

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta se pravdni stranki dne 8. 4. 2000 dogovorili, da bo tožeča stranka dobavila in montirala jekleno konstrukcijo na objektu "enostanovanjska hiša A.", tožena stranka pa se je zavezala to plačati. S tem sta sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so bila dela začeta v juniju 2019 in končana v septembru 2019. Tožena stranka je z elektronskim sporočilom z dne 1. 7. 2019 pozvala tožečo stranko, da naj počaka z barvanjem konstrukcije, zaradi česar je sodišče sklenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil za izvedbo del dogovorjen rok treh tednov po ponudbi, ki bi jo tožeča stranka prekoračila. V zvezi z očitkom, da so bile na izvedenih delih napake, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja napak ter grajanja izvedenih del. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da je navedena konstrukcija predstavljala objekt, za katerega vodenje gradbenega dnevnika in gradbene knjige ni bilo obvezno. Ker ta obveznost med strankama niti ni bila dogovorjena, predložitev le-teh ni mogla predstavljati pogoja za izstavitev računa. Glede terjatev, ki jih od tožene stranke kot glavnega izvajalca del terja investitorka, to je glede pogodbene kazni za zamudo (v višini 2.338,92 EUR) ter glede stroška zamenjave vhodnih vrat (v višini 3.324,10 EUR), pa je ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka tista, ki bi povzročila zamudo pri primopredaji, kot tudi ne, da bi tožeča stranka poškodovala vhodna vrata pri izvedbi del. Ker je tožena stranka potrdila, da je prejela specifikacijo (A3), ki je bila (po navedbah tožeče) toženi stranki poslana z navadno pošto kot priloga računa (A2), je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dokazano, da je tožena stranka račun prejela.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta se pravdni stranki dne 8. 4. 2000 dogovorili, da bo tožeča stranka dobavila in montirala jekleno konstrukcijo na objektu "enostanovanjska hiša A.", tožena stranka pa se je zavezala to plačati. S tem sta sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so bila dela začeta v juniju 2019 in končana v septembru 2019. Tožena stranka je z elektronskim sporočilom z dne 1. 7. 2019 pozvala tožečo stranko, da naj počaka z barvanjem konstrukcije, zaradi česar je sodišče sklenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil za izvedbo del dogovorjen rok treh tednov po ponudbi, ki bi ga tožeča stranka prekoračila. V zvezi z očitkom, da so bile na izvedenih delih napake, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja napak ter grajanja izvedenih del. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da je navedena konstrukcija predstavljala objekt, za katerega vodenje gradbenega dnevnika in gradbene knjige ni bilo obvezno. Ker ta obveznost med strankama niti ni bila dogovorjena, predložitev le-teh ni mogla predstavljati pogoja za izstavitev računa. Glede terjatev, ki jih od tožene stranke kot glavnega izvajalca del terja investitorka, to je glede pogodbene kazni za zamudo (v višini 2.338,92 EUR) ter glede stroška zamenjave vhodnih vrat (v višini 3.324,10 EUR), pa je ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka tista, ki bi povzročila zamudo pri primopredaji, kot tudi ne, da bi tožeča stranka poškodovala vhodna vrata pri izvedbi del. Ker je tožena stranka potrdila, da je prejela specifikacijo (A3), ki je bila (po navedbah tožeče) toženi stranki poslana z navadno pošto kot priloga računa (A2), je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dokazano, da je tožena stranka račun prejela.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta se pravdni stranki dne 8. 4. 2000 dogovorili, da bo tožeča stranka dobavila in montirala jekleno konstrukcijo na objektu "enostanovanjska hiša A.", tožena stranka pa se je zavezala to plačati. S tem sta sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so bila dela začeta v juniju 2019 in končana v septembru 2019. Tožena stranka je z elektronskim sporočilom z dne 1. 7. 2019 pozvala tožečo stranko, da naj počaka z barvanjem konstrukcije, zaradi česar je sodišče sklenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil za izvedbo del dogovorjen rok treh tednov po ponudbi, ki bi ga tožeča stranka prekoračila. V zvezi z očitkom, da so bile na izvedenih delih napake, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja napak ter grajanja izvedenih del. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da je navedena konstrukcija predstavljala objekt, za katerega vodenje gradbenega dnevnika in gradbene knjige ni bilo obvezno. Ker ta obveznost med strankama niti ni bila dogovorjena, predložitev le-teh ni mogla predstavljati pogoja za izstavitev računa. Glede terjatev, ki jih od tožene stranke kot glavnega izvajalca del terja investitorka, to je glede pogodbene kazni za zamudo (v višini 2.338,92 EUR) ter glede stroška zamenjave vhodnih vrat (v višini 3.324,10 EUR), pa je ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka tista, ki bi povzročila zamudo pri primopredaji, kot tudi ne, da bi tožeča stranka poškodovala vhodna vrata pri izvedbi del. Ker je tožena stranka potrdila, da je prejela specifikacijo (A3), ki je bila (po navedbah tožeče) toženi stranki poslana z navadno pošto kot priloga računa (A2), je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dokazano, da je tožena stranka račun prejela.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta se pravdni stranki dne 8. 4. 2000 dogovorili, da bo tožeča stranka dobavila in montirala jekleno konstrukcijo na objektu "enostanovanjska hiša A.", tožena stranka pa se je zavezala to plačati. S tem sta sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika; OZ). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so bila dela začeta v juniju 2019 in končana v septembru 2019. Tožena stranka je z elektronskim sporočilom z dne 1. 7. 2019 pozvala tožečo stranko, da naj počaka z barvanjem konstrukcije, zaradi česar je sodišče sklenilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil za izvedbo del dogovorjen rok treh tednov po ponudbi, ki bi ga tožeča stranka prekoračila. V zvezi z očitkom, da so bile na izvedenih delih napake, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja napak ter grajanja izvedenih del. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da je navedena konstrukcija predstavljala objekt, za katerega vodenje gradbenega dnevnika in gradbene knjige ni bilo obvezno. Ker ta obveznost med strankama niti ni bila dogovorjena, predložitev le-teh ni mogla predstavljati pogoja za izstavitev računa. Glede terjatev, ki jih od tožene stranke kot glavnega izvajalca del terja investitorka, to je glede pogodbene kazni za zamudo (v višini 2.338,92 EUR) ter glede stroška zamenjave vhodnih vrat (v višini 3.324,10 EUR), pa je ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka tista, ki bi povzročila zamudo pri primopredaji, kot tudi ne, da bi tožeča stranka poškodovala vhodna vrata pri izvedbi del. Ker je tožena stranka potrdila, da je prejela specifikacijo (A3), ki je bila (po navedbah tožeče) toženi stranki poslana z navadno pošto kot priloga računa (A2), je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dokazano, da je tožena stranka račun prejela.

6.Tožena stranka v pritožbi napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa ga s pritožbenimi navedbami ni uspela izpodbiti. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno glede pravočasne izvedbe del tožeče stranke oprlo na izpovedbo zakonitega zastopnika tožene stranke (ki je potrdil, da so se dela začela v juniju 2019 in končala v septembru 2019) ter v elektronski sporočili tožene stranke z dne 10. 6. 2019 (da bi morali z montažo jeklene konstrukcije začeti čimprej) in 1. 7. 2019 (da naj počakajo z barvanjem konstrukcije). Na podlagi dokazne ocene navedenih dokazov je sklenilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka z izvedbo del v zamudi, saj bi jo sicer tožena stranka na zamudo opozorila, ne pa zgolj pozvala, da naj z montažo začne čimprej, kasneje pa jo pozvala, da naj počaka z barvanjem. Glede na navedene dejanske ugotovitve, tožena stranka zgolj s sklicevanjem na datum ponudbe (aprila 2019), na čas montaže konstrukcije (avgusta 2019) ter na datum računa, (december 2019), dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Ena velja za pritožbeno vztrajanje, da bi morala biti dela po normativih stroke končana v roku 3 tednov.

6.Tožena stranka v pritožbi napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa ga s pritožbenimi navedbami ni uspela izpodbiti. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno glede pravočasne izvedbe del tožeče stranke oprlo na izpovedbo zakonitega zastopnika tožene stranke (ki je potrdil, da so se dela začela v juniju 2019 in končala v septembru 2019) ter v elektronski sporočili tožene stranke z dne 10. 6. 2019 (da bi morali z montažo jeklene konstrukcije začeti čimprej) in 1. 7. 2019 (da naj počakajo z barvanjem konstrukcije). Na podlagi dokazne ocene navedenih dokazov je sklenilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka z izvedbo del v zamudi, saj bi jo sicer tožena stranka na zamudo opozorila, ne pa zgolj pozvala, da naj z montažo začne čimprej, kasneje pa jo pozvala, da naj počaka z barvanjem. Glede na navedene dejanske ugotovitve, tožena stranka zgolj s sklicevanjem na datum ponudbe (aprila 2019), na čas montaže konstrukcije (avgusta 2019) ter na datum računa, (december 2019), dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Ena velja za pritožbeno vztrajanje, da bi morala biti dela po normativih stroke končana v roku 3 tednov.

6.Tožena stranka v pritožbi napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa ga s pritožbenimi navedbami ni uspela izpodbiti. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno glede pravočasne izvedbe del tožeče stranke oprlo na izpovedbo zakonitega zastopnika tožene stranke (ki je potrdil, da so se dela začela v juniju 2019 in končala v septembru 2019) ter v elektronski sporočili tožene stranke z dne 10. 6. 2019 (da bi morali z montažo jeklene konstrukcije začeti čimprej) in 1. 7. 2019 (da naj počakajo z barvanjem konstrukcije). Na podlagi dokazne ocene navedenih dokazov je sklenilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka z izvedbo del v zamudi, saj bi jo sicer tožena stranka na zamudo opozorila, ne pa zgolj pozvala, da naj z montažo začne čimprej, kasneje pa jo pozvala, da naj počaka z barvanjem. Glede na navedene dejanske ugotovitve, tožena stranka zgolj s sklicevanjem na datum ponudbe (aprila 2019), na čas montaže konstrukcije (avgusta 2019) ter na datum računa, (december 2019), dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Ena velja za pritožbeno vztrajanje, da bi morala biti dela po normativih stroke končana v roku 3 tednov.

6.Tožena stranka v pritožbi napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa ga s pritožbenimi navedbami ni uspela izpodbiti. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno glede pravočasne izvedbe del tožeče stranke oprlo na izpovedbo zakonitega zastopnika tožene stranke (ki je potrdil, da so se dela začela v juniju 2019 in končala v septembru 2019) ter v elektronski sporočili tožene stranke z dne 10. 6. 2019 (da bi morali z montažo jeklene konstrukcije začeti čimprej) in 1. 7. 2019 (da naj počakajo z barvanjem konstrukcije). Na podlagi dokazne ocene navedenih dokazov je sklenilo, da ni bilo dokazano, da bi bila tožeča stranka z izvedbo del v zamudi, saj bi jo sicer tožena stranka na zamudo opozorila, ne pa zgolj pozvala, da naj z montažo začne čimprej, kasneje pa jo pozvala, da naj počaka z barvanjem. Glede na navedene dejanske ugotovitve, tožena stranka zgolj s sklicevanjem na datum ponudbe (aprila 2019), na čas montaže konstrukcije (avgusta 2019) ter na datum računa, (december 2019), dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Ena velja za pritožbeno vztrajanje, da bi morala biti dela po normativih stroke končana v roku 3 tednov.

7.Ker gre za dve različni pravni razmerji, tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je zamudo pri izvedbi del potrdila investitorka B. B. v svoji pisni izjavi. B. B. je bila, kot naročnica gradbenih in obrtniških del na stanovanjski hiši na navedenem naslovu, v pogodbenem razmerju s toženo stranko kot (glavnim) izvajalcem del. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del pa niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno med njima.

7.Ker gre za dve različni pravni razmerji, tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je zamudo pri izvedbi del potrdila investitorka B. B. v svoji pisni izjavi. B. B. je bila, kot naročnica gradbenih in obrtniških del na stanovanjski hiši na navedenem naslovu, v pogodbenem razmerju s toženo stranko kot (glavnim) izvajalcem del. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del pa niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno med njima.

7.Ker gre za dve različni pravni razmerji, tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je zamudo pri izvedbi del potrdila investitorka B. B. v svoji pisni izjavi. B. B. je bila, kot naročnica gradbenih in obrtniških del na stanovanjski hiši na navedenem naslovu, v pogodbenem razmerju s toženo stranko kot (glavnim) izvajalcem del. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del pa niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno med njima.

7.Ker gre za dve različni pravni razmerji, tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je zamudo pri izvedbi del potrdila investitorka B. B. v svoji pisni izjavi. B. B. je bila, kot naročnica gradbenih in obrtniških del na stanovanjski hiši na navedenem naslovu, v pogodbenem razmerju s toženo stranko kot (glavnim) izvajalcem del. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del pa niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno med njima.

8.Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka napake pri izvedbi del na jekleni konstrukciji navedla zgolj pavšalno, saj napak slabega barvanja ter rjavenja jeklene konstrukcije niti ni natančno opisala. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na slikovno gradivo ter na dopis investitorke B. B. s foto dokumentacijo. Manjka torej ustrezna trditvena podlaga, tega manjka pa stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na dokazila v spisu. Poleg tega tožena stranka tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi z grajanjem napak, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pravočasno grajala napake (633. in 634. člen OZ) ter ali je tožeči stranki omogočila odpravo napak (prvi in drugi odstavek 639. člena OZ). Tožena stranka v zvezi s tem v pritožbi navaja zgolj to, da napake niso bile nikoli odpravljene, čeprav je bila tožeča stranka k odpravi napak večkrat pozvana. Takšna pritožbena navedba je preveč pavšalna, da bi tožena stranka z njo lahko uspela.

8.Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka napake pri izvedbi del na jekleni konstrukciji navedla zgolj pavšalno, saj napak slabega barvanja ter rjavenja jeklene konstrukcije niti ni natančno opisala. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na slikovno gradivo ter na dopis investitorke B. B. s foto dokumentacijo. Manjka torej ustrezna trditvena podlaga, tega manjka pa stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na dokazila v spisu. Poleg tega tožena stranka tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi z grajanjem napak, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pravočasno grajala napake (633. in 634. člen OZ) ter ali je tožeči stranki omogočila odpravo napak (prvi in drugi odstavek 639. člena OZ). Tožena stranka v zvezi s tem v pritožbi navaja zgolj to, da napake niso bile nikoli odpravljene, čeprav je bila tožeča stranka k odpravi napak večkrat pozvana. Takšna pritožbena navedba je preveč pavšalna, da bi tožena stranka z njo lahko uspela.

8.Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka napake pri izvedbi del na jekleni konstrukciji navedla zgolj pavšalno, saj napak slabega barvanja ter rjavenja jeklene konstrukcije niti ni natančno opisala. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na slikovno gradivo ter na dopis investitorke B. B. s foto dokumentacijo. Manjka torej ustrezna trditvena podlaga, tega manjka pa stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na dokazila v spisu. Poleg tega tožena stranka tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi z grajanjem napak, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pravočasno grajala napake (633. in 634. člen OZ) ter ali je tožeči stranki omogočila odpravo napak (prvi in drugi odstavek 639. člena OZ). Tožena stranka v zvezi s tem v pritožbi navaja zgolj to, da napake niso bile nikoli odpravljene, čeprav je bila tožeča stranka k odpravi napak večkrat pozvana. Takšna pritožbena navedba je preveč pavšalna, da bi tožena stranka z njo lahko uspela.

8.Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka napake pri izvedbi del na jekleni konstrukciji navedla zgolj pavšalno, saj napak slabega barvanja ter rjavenja jeklene konstrukcije niti ni natančno opisala. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na slikovno gradivo ter na dopis investitorke B. B. s foto dokumentacijo. Manjka torej ustrezna trditvena podlaga, tega manjka pa stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na dokazila v spisu. Poleg tega tožena stranka tudi ni podala konkretnih trditev v zvezi z grajanjem napak, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pravočasno grajala napake (633. in 634. člen OZ) ter ali je tožeči stranki omogočila odpravo napak (prvi in drugi odstavek 639. člena OZ). Tožena stranka v zvezi s tem v pritožbi navaja zgolj to, da napake niso bile nikoli odpravljene, čeprav je bila tožeča stranka k odpravi napak večkrat pozvana. Takšna pritožbena navedba je preveč pavšalna, da bi tožena stranka z njo lahko uspela.

9.Tožena stranka v pritožbi tudi navaja, da naj bi jo (zaradi zamude tožeče stranke pri izvedbi del ter zaradi poškodovanja vhodnih vrat), investitorka bremenila za plačilo pogodbene kazni v višini 2.338,92 EUR ter za povračilo škode zaradi zamenjave poškodovanih vhodnih vrat v višini 3.324,10 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz že povzete obrazložitve sodišča prve stopnje, ugotovilo, da vzrok očitanih kršitev ne izvira iz sfere tožeče stranke. Ker se je tožeča stranka odgovornosti za očitane kršitve uspešno razbremenila, ni podana že ta splošna predpostavka odgovornosti podjemnika za pravilno izpolnitev. Kot je bilo tudi že pojasnjeno, gre za dve različni poslovni razmerji, zato tudi ni utemeljen očitek tožene stranke, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bi bilo treba počakati na pravnomočen zaključek v zadevi V P 941/2020.

9.Tožena stranka v pritožbi tudi navaja, da naj bi jo (zaradi zamude tožeče stranke pri izvedbi del ter zaradi poškodovanja vhodnih vrat), investitorka bremenila za plačilo pogodbene kazni v višini 2.338,92 EUR ter za povračilo škode zaradi zamenjave poškodovanih vhodnih vrat v višini 3.324,10 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz že povzete obrazložitve sodišča prve stopnje, ugotovilo, da vzrok očitanih kršitev ne izvira iz sfere tožeče stranke. Ker se je tožeča stranka odgovornosti za očitane kršitve uspešno razbremenila, ni podana že ta splošna predpostavka odgovornosti podjemnika za pravilno izpolnitev. Kot je bilo tudi že pojasnjeno, gre za dve različni poslovni razmerji, zato tudi ni utemeljen očitek tožene stranke, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bi bilo treba počakati na pravnomočen zaključek v zadevi V P 941/2020.

9.Tožena stranka v pritožbi tudi navaja, da naj bi jo (zaradi zamude tožeče stranke pri izvedbi del ter zaradi poškodovanja vhodnih vrat), investitorka bremenila za plačilo pogodbene kazni v višini 2.338,92 EUR ter za povračilo škode zaradi zamenjave poškodovanih vhodnih vrat v višini 3.324,10 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz že povzete obrazložitve sodišča prve stopnje, ugotovilo, da vzrok očitanih kršitev ne izvira iz sfere tožeče stranke. Ker se je tožeča stranka odgovornosti za očitane kršitve uspešno razbremenila, ni podana že ta splošna predpostavka odgovornosti podjemnika za pravilno izpolnitev. Kot je bilo tudi že pojasnjeno, gre za dve različni poslovni razmerji, zato tudi ni utemeljen očitek tožene stranke, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bi bilo treba počakati na pravnomočen zaključek v zadevi V P 941/2020.

9.Tožena stranka v pritožbi tudi navaja, da naj bi jo (zaradi zamude tožeče stranke pri izvedbi del ter zaradi poškodovanja vhodnih vrat), investitorka bremenila za plačilo pogodbene kazni v višini 2.338,92 EUR ter za povračilo škode zaradi zamenjave poškodovanih vhodnih vrat v višini 3.324,10 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz že povzete obrazložitve sodišča prve stopnje, ugotovilo, da vzrok očitanih kršitev ne izvira iz sfere tožeče stranke. Ker se je tožeča stranka odgovornosti za očitane kršitve uspešno razbremenila, ni podana že ta splošna predpostavka odgovornosti podjemnika za pravilno izpolnitev. Kot je bilo tudi že pojasnjeno, gre za dve različni poslovni razmerji, zato tudi ni utemeljen očitek tožene stranke, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj bi bilo treba počakati na pravnomočen zaključek v zadevi V P 941/2020.

10.Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da vodenje gradbene knjige in gradbenega dnevnika med strankama ni bila dogovorjena, s pritožbo ni uspela izpodbiti. V pritožbi navaja namreč zgolj to, da bi predložitev le-teh natančno definirala zamudo ter nepravilno obračunane količine vgrajenega materiala. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da je toženi stranki onemogočilo dokazovanje količine izvedenih del ter zamude pri izvedbi del, saj bi tožena stranka to lahko dokazovala z drugimi dokazili.

10.Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da vodenje gradbene knjige in gradbenega dnevnika med strankama ni bila dogovorjena, s pritožbo ni uspela izpodbiti. V pritožbi navaja namreč zgolj to, da bi predložitev le-teh natančno definirala zamudo ter nepravilno obračunane količine vgrajenega materiala. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da je toženi stranki onemogočilo dokazovanje količine izvedenih del ter zamude pri izvedbi del, saj bi tožena stranka to lahko dokazovala z drugimi dokazili.

10.Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da vodenje gradbene knjige in gradbenega dnevnika med strankama ni bila dogovorjena, s pritožbo ni uspela izpodbiti. V pritožbi navaja namreč zgolj to, da bi predložitev le-teh natančno definirala zamudo ter nepravilno obračunane količine vgrajenega materiala. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da je toženi stranki onemogočilo dokazovanje količine izvedenih del ter zamude pri izvedbi del, saj bi tožena stranka to lahko dokazovala z drugimi dokazili.

10.Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da vodenje gradbene knjige in gradbenega dnevnika med strankama ni bila dogovorjeno, s pritožbo ni uspela izpodbiti. V pritožbi navaja namreč zgolj to, da bi predložitev le-teh natančno definirala zamudo ter nepravilno obračunane količine vgrajenega materiala. Neutemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da je toženi stranki onemogočilo dokazovanje količine izvedenih del ter zamude pri izvedbi del, saj bi tožena stranka to lahko dokazovala z drugimi dokazili.

11.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem, ali je tožeča stranka toženi stranki poslala račun, naredilo dokazno oceno po izvedbi dokazov z zaslišanjem zakonitih zastopnikov obeh strank ter z vpogledom v listino na prilogi A3. Ugotovilo je, da si je prišel zakoniti zastopnik tožene stranke v tem delu izpovedbe sam s seboj v nasprotje, zaradi česar je štelo, da je tožena stranka račun prejela. Tožena stranka s trditvijo, da ji račun ni bil posredovan, pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, saj dokazne ocene sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti.

11.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem, ali je tožeča stranka toženi stranki poslala račun, naredilo dokazno oceno po izvedbi dokazov z zaslišanjem zakonitih zastopnikov obeh strank ter z vpogledom v listino na prilogi A3. Ugotovilo je, da si je prišel zakoniti zastopnik tožene stranke v tem delu izpovedbe sam s seboj v nasprotje, zaradi česar je štelo, da je tožena stranka račun prejela. Tožena stranka s trditvijo, da ji račun ni bil posredovan, pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, saj dokazne ocene sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti.

11.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem, ali je tožeča stranka toženi stranki poslala račun, naredilo dokazno oceno po izvedbi dokazov z zaslišanjem zakonitih zastopnikov obeh strank ter z vpogledom v listino na prilogi A3. Ugotovilo je, da si je prišel zakoniti zastopnik tožene stranke v tem delu izpovedbe sam s seboj v nasprotje, zaradi česar je štelo, da je tožena stranka račun prejela. Tožena stranka s trditvijo, da ji račun ni bil posredovan, pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, saj dokazne ocene sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti.

11.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem, ali je tožeča stranka toženi stranki poslala račun, naredilo dokazno oceno po izvedbi dokazov z zaslišanjem zakonitih zastopnikov obeh strank ter z vpogledom v listino na prilogi A3. Ugotovilo je, da si je prišel zakoniti zastopnik tožene stranke v tem delu izpovedbe sam s seboj v nasprotje, zaradi česar je štelo, da je tožena stranka račun prejela. Tožena stranka s trditvijo, da ji račun ni bil posredovan, pritožbenega sodišča ni uspela prepričati, saj dokazne ocene sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti.

12.Pritožbenega očitka, da je bil uspeh v postopku napačno izračunan, tožena stranka ni obrazložila. Enako velja tudi glede priglašenega izgubljenega dobička, glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka te zneske pavšalno priglasila.

12.Pritožbenega očitka, da je bil uspeh v postopku napačno izračunan, tožena stranka ni obrazložila. Enako velja tudi glede priglašenega izgubljenega dobička, glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka te zneske pavšalno priglasila.

12.Pritožbenega očitka, da je bil uspeh v postopku napačno izračunan, tožena stranka ni obrazložila. Enako velja tudi glede priglašenega izgubljenega dobička, glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka te zneske pavšalno priglasila.

12.Pritožbenega očitka, da je bil uspeh v postopku napačno izračunan, tožena stranka ni obrazložila. Enako velja tudi glede priglašenega izgubljenega dobička, glede katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka te zneske pavšalno priglasila.

13.Pritožba tožene stranke po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13.Pritožba tožene stranke po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13.Pritožba tožene stranke po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13.Pritožba tožene stranke po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

14.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških tožene stranke. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških tožene stranke. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških tožene stranke. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških tožene stranke. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 633, 634, 639

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 633, 634, 639

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 633, 634, 639

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 633, 634, 639

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.