Jedro

Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je potrebno glede na določila 21. člena ZOdvT za določitev vrednosti predmeta v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine uporabiti določbe ZOdvT (sodna taksa za postopek vzpostavitve etažne lastnine je določena v nespremenljivem znesku) in vrednost predmeta določiti po 22. členu ZOdvT.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odvetniku A. A., ki je bil postavljen nasprotnemu udeležencu S. za skrbnika za posebni primer, priznalo stroške zastopanja v znesku 469,50 EUR; odločilo, da se priznani stroški izplačajo iz založenega predujma na odvetnikov račun na podlagi izdanega računa v roku 30 dni od prejema računa; v presežku do priglašenih 2.350,00 EUR pa predlog za odmero stroškov zavrnilo.

2. Pritožnik uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da mu višje sodišče v celoti prizna nagrado, priglašeno s stroškovnikom 23. 4. 2014, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Sklep je v nasprotju z listinsko dokumentacijo (bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP po 15. točki 339. člena). Predlagatelj je v vlogi z dne 28. 6. 2014 označil vrednost spornega predmeta na 120.000,00 EUR, sodišče pa navaja, da je ni navedel. Vrednost spornega predmeta je bila nesporna, saj je vrednost 120.000,00 EUR navedel tudi nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog. Stroškovnik je sestavljen ob upoštevanju te vrednosti in v skladu z odvetniško tarifo. Sodišče je tako nepravilno uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Sodišče ni pregledalo spisa, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ocena vrednosti spora na zgolj 4.560,00 EUR je čisti absurd, saj je to le vrednost zemljišča in ne tudi stanovanj, glede katerih se je vzpostavila etažna lastnina. Tudi glede na lokacijo je ta vrednost popoln absurd. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljica vrednosti spornega predmeta v predlogu ni navedla. Navedla jo je v odgovoru na predlog prva nasprotna udeleženka, ki je vrednost spornega predmeta označila glede na vrednost stanovanja, katerega dejanska (ne pa tudi zemljiškoknjižna) lastnica je bila. Predlagateljica se je v vlogi z dne 28. 6. 2012 strinjala z označeno vrednostjo tega stanovanja, hkrati pa navedla vrednosti drugih dveh stanovanj, ki se nahajata v stavbi, katera se je etažirala v tem postopku. Vrednost spornega predmeta, na katero se sklicuje pritožnik, se torej nanaša na točno določeno stanovanje, katerega lastnik pa ni S. Neutemeljeno se je zato pri sestavi stroškovnika skliceval na vrednost spornega predmeta 120.000,00 EUR. Posledično so neutemeljeni pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava in protispisni odločitvi sodišča – absolutni bistveni kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Spis je prvostopenjsko sodišče očitno pregledalo in na podlagi tega pravilno in popolno ugotovilo za določitev vrednosti predmeta v tej zadevi relevantno dejansko stanje. Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je potrebno glede na določila 21. člena ZOdvT za določitev vrednosti predmeta v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine uporabiti določbe ZOdvT (sodna taksa za postopek vzpostavitve etažne lastnine je določena v nespremenljivem znesku) in vrednost predmeta določiti po 22. člena ZOdvT.

6. S. ni lastnik nobenega od stanovanj, ki so se etažirala v tem postopku. V zemljiško knjigo je kot lastnik parc. št. 1732/44 k. o. X. vpisan na podlagi Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo hiš. V Pogodi se je zavezal, da bo po dograditvi objektov predlagal zemljiškoknjižni vpis objektov, kar pa ni storil. Zato je prišlo do situacije, ko je bil še vedno vpisan v zemljiški knjigi, čeprav so že desetletja dejanski lastniki nepremičnin drugi subjekti. Lastniki nepremičnine, glede katere je tekel predmetni postopek vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, so predlagateljica in nasprotni udeleženci tega postopka. Glede na to pritožbeno sodišče meni, da bi bilo primerno kot vrednost spornega predmeta skladno z drugim odstavkom 22. člena ZOdvT šteti 4.000,00 EUR. Ker pa je to manj kot je štelo prvo sodišče, odločitev pa se ne sme spremeniti v škodo edinega pritožnika (359. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 13. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi – ZVEtL), je potrdilo izpodbijano odločitev. S. ni lastnik nobenega stanovanja v predmetni stavbi, zato je lahko vrednost spornega predmeta, po kateri se odmerijo stroški skrbnika za poseben primer, določilo le po vrednosti zemljišča. Slednjo je ugotovilo na podlagi javno dostopnih uradnih podatkov Geodetske uprave RS o vrednosti nepremičnin. Očitki o absurdni vrednosti so zato neutemeljeni.

7. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni, pa tudi nobene uradoma upoštevne, v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštete kršitve ni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL) .

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL. Pritožnik nosi pritožbene stroške sam. Da je bil udeležencu postavljen začasni skrbnik (postavitve začasnega skrbnika sicer ZPP ne predvideva, vendar je sklep o tem že pravnomočen), na stroškovno odločitev ne vpliva. Gre za situacijo kot bi bil postavljen začasni zastopnik. Kdor predlaga postavitev začasnega zastonika, le vnaprej založi denar za njegovo plačilo, po vsebini pa so tudi ti stroški stroški postopka, zato nosijo enako usodo kot ostali stroški postopka.(1) Stranka, ki je založila predujem za plačilo začasnega zastopnika, lahko toliko, kot je bilo plačano začasnemu zastopniku iz predujma, terja od stranke, ki je glede na končno odločbo dolžna nositi stroške postopka. V postopkih po ZVEtL pa praviloma nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (35. člen ZNP v zvezi s 13. členom ZVEtL). Pritožbeno sodišče še pripominja, da glede na neuspeh pritožnika ni podlage za izdajo posebnega sklepa, s katerim bi se za pritožbene stroške bremenila predlagateljica(2).

(1) Prim. npr. sklep VSL II Cp 4755/2006

(2) Prim. sklep VSL I Cp1297/2014