Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 555/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.555.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

neizrabljen letni dopust denarno nadomestilo
Višje delovno in socialno sodišče
19. november 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica osmih dni dopusta za sporni leti ni mogla izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke. Ker ji je pri toženi stranki delovno razmerje prenehalo zaradi prehoda k drugemu delodajalcu, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 164. člen ZDR-1 in tožnici prisodilo nadomestilo v višini izračuna tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnici v roku 15 dni plača nadomestilo za neizrabljeni letni dopust v višini 557,60 EUR bruto, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila (točka I izreka), višji zahtevek za plačilo 17,44 EUR pa zavrnilo (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati stroške postopka v višini 371,27 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper sodbo (pravilno: zoper ugodilni del, saj za izpodbijanje zavrnilnega dela nima pravnega interesa) se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje nejasna. Nikakor ne drži ugotovitev, da je imela tožnica planiran dopust med božično novoletnimi prazniki, ali celo, da ji je bil že odobren, saj tega ni dokazala. Poleg tega pa se sodišče ni opredelilo do tega, da je imela tožnica le za polovični delovni čas bolniki stalež in bi tako lahko dopust koristila, če bi seveda imela planiranega. Tudi ni pravilno stališče sodišča, da tožničinega dopisa z dne 29. 4. 2014 ni mogoče razumeti drugače, kot da z njim uveljavlja pravico do koriščenja dopusta v nadaljnjem obdobju. Ta dopis ne more spremeniti dejstva, da tožnica za izrabo dopusta ni prosila. Tožena stranka se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je irelevantno, ali je imela tožnica možnost koristiti dopust v letu, za katerega ji je bil odmerjen. Koriščenje dopusta je dejansko prvenstveno namenjeno koriščenju v letu, za katerega je odmerjen. Sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj bi bilo relevantno določilo 164. člena ZDR-1, ki ga je povzelo. Tožena stranka meni, da je s tem, ko je s sklepom št. ... z dne 8. 10. 2012 določila način izrabe letnega dopusta, ravnala pravilno ter ni posegala v pravice in upravičenja delavcev. Sodišče pa ni pojasnilo, zakaj meni, da gre za nedopusten poseg ali prekomerno omejevanje. Tožena stranka je namreč vsem delavcem, ki so za dopust prosili, koriščenje omogočila. Po stališču tožene stranke je prvenstveno v interesu delavca, pa tudi delodajalca, da koriščenje dopusta v tekočem letu omogoča ohranjanje delovne vitalnosti posameznika za prihodnje delo ter pomaga pri ohranjanju zdravja delavca in njegovih psihofizičnih lastnosti. Stališče sodišča zagovarja možnost prenosa večjega dela dopusta v naslednje leto in sicer brez kakršnihkoli racionalnih razlogov, s tem pa bi lahko vsi delavci presežek dopusta nad dvema tednoma koristili v prvi polovici naslednjega leta, kar bi bistveno otežilo nemoteno izvajanje poslovnega in delovnega procesa delodajalca ali ga celo onemogočilo. Da je ravnanje tožene stranke pravilno, izhaja tudi iz odločbe RS Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 29. 8. 2016, ki je vložena tudi v spis. Tožena stranka pa nasprotuje tudi stroškovnemu delu sodbe, saj je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo tudi stroške pripravljalne vloge z dne 28. 3. 2018, to je dne, ko je bil opravljen narok in je bila vloga toženi stranki vročena. Nesprejemljivo je, da se tožeči stranki priznajo ti stroški, saj je imela več kot devet mesecev od dneva prejema odgovora na tožbo in več kot dva meseca od prejema vabila na narok možnost opredeliti se do navedb tožene stranke, pa je to storila šele s to vlogo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabno materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi smiselno zatrjevane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne. Dejansko stanje je ugotovljeno pravilno in popolno, nanj pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje jasna in nima pomanjkljivosti, ki bi bile takšne, da se sodba ne bi dala preizkusiti. V sodbi so navedeni jasni razlogi o odločilnih dejstvih in ti razlogi si med seboj niso v nasprotju. Zaradi tega je pritožbeno uveljavljanje absolutne bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeno.

6. Tožnica je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju do 30. 4. 2016. Tožena stranka je dne 11. 10. 2012 sprejela sklep, da morajo zaposleni odmerjeni letni dopust od leta 2013 dalje v tekočem letu koristiti 80 %. Tožnica dvakrat, in sicer v letu 2013 in v letu 2014, ni izkoristila po štiri dni dopusta, kolikor bi jih skladno s tem sklepom morala, zato ji je tožena stranka ta dopust črtala na začetku naslednjega leta. Tožnica v tem sporu zahteva plačilo nadomestila za neizkoriščene dni letnega dopusta za leti 2013 in 2014. 7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravno podlago in sodno prakso, ki jo je v točkah 4 in 5 obrazložitve navedlo sodišče prve stopnje. Delavec tako lahko skladno z določbami 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) letni dopust izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa ga je do konca koledarskega leta dolžan izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delodajalec lahko od delavca tudi zahteva, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Do 31. decembra naslednjega leta ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen ali v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta zaradi delavčeve odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Po določbah 163. člena ZDR-1 se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti, en dan dopusta pa ima delavec pravico izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer pa mora delodajalca obvestiti najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu lahko izrabo tega dne dopusta odreče le, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

8. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v letih 2013 in 2014 do konca leta izrabila po dva tedna letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Sklep, ki ga je o koriščenju letnega dopusta sprejela tožena stranka, je mogoče šteti le kot priporočilo, kako naj delavci koristijo letni dopust, vendar pa ni pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko tožena stranka delavcu, ki v koledarskem letu ni izkoristil 80 % letnega dopusta, z začetkom naslednjega leta odvzela dneve dopusta, ki jih (do višine 80 %) ni izkoristil. Glede na to, da je tožena stranka tožnici v začetku naslednjega leta odvzela dneve dopusta, ki bi jih po sklepu tožene stranke morala izkoristiti do konca leta, v katerem ji je bil dopust odmerjen, tožnica tudi ni imela možnosti, da dopust izkoristi skladno z zakonsko določbo do konca junija naslednjega leta, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da tožnica ni podala prošnje za koriščenje teh štirih dni dopusta v naslednjem letu. Poleg tega pa je direktorica, zaslišana kot stranka, izpovedala, da tožnica ni delala na takem delovnem mestu, da bi ji bilo dovoljeno ta del dopusta koristiti do konca junija naslednjega leta. Do tega se je sodišče prve stopnje izčrpno in pravilno opredelilo v 7., 8. in 9. točki obrazložitve sodbe.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da tožnica osmih dni dopusta za leti 2013 in 2014 ni mogla izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke. Ker ji je pri toženi stranki delovno razmerje prenehalo zaradi prehoda k drugemu delodajalcu, je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo 164. člen ZDR-1 in tožnici prisodilo nadomestilo v višini izračuna tožene stranke.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da iz Odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 29. 8. 2016 izhaja, da je sklep tožene stranke 8. 10. 2012 pravilen in da s tem ni bilo poseženo v pravice delavcev do izrabe letnega dopusta. S to odločbo je bila zaradi postopkovnih kršitev odpravljena odločba inšpektorja, o zadevi pa ni bilo vsebinsko odločeno.

11. Tudi v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na odločitev o stroških postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so neutemeljene. Prva tožničina pripravljalna vloga vsebuje odgovor na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožena stranka bi lahko sodišče prosila za primeren rok, da se o navedbah v pripravljalni vlogi izjasni, lahko bi prosila za prekinitev ali preložitev naroka, tako pa je le pavšalno uveljavljala procesno kršitev, ker se do nekaterih okoliščin ne more opredeliti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo to pripravljalno vlogo tožnice kot potrebno, zato je pravilno odločilo tudi o stroških postopka.

12. Iz navedenega izhaja, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožba tožene stranke je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno s 353. členom ZPP zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem pa je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) .

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvih odstavkih 165. in 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia