Jedro

Obstoj vloge za sprejem v državljanstvo pomeni procesno predpostavko, ki ovira uvedbo novega upravnega postopka za sprejem v državljanstvo, pa čeprav nova vloga temelji na drugi pravni podlagi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 25.10.2001; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi določbe 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) zavrgla tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo po določbi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ker predhodno še ni bilo odločeno o tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo po 10. členu ZDRS z dne 28.3.2001. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi uvodoma navaja, da je med strankama sporno pravno vprašanje, in sicer pravna podlaga, na kateri je v tem primeru svojo odločitev oprla tožena stranka. V obravnavanem primeru je tožena stranka odločila na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri upravni organ zavrže vlogo, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Po mnenju sodišča prve stopnje določba 1. odstavka 2. člena ZUP ne definira pojma upravna stvar glede na posamezno določbo konkretnega materialnega predpisa (v tem primeru ZDRS) kot materialnopravne podlage konkretne odločitve v posamezni zadevi, kot to zmotno zatrjuje tožnik, temveč pri opredelitvi pojma upravna stvar uporablja druge elemente. Sodišče je zavrnilo tudi ugovora, da bi morala tožena stranka tožnika pozvati k dopolnitvi vloge in ugovore, ki se nanašajo na druge postopke in druga pravna vprašanja, ki niso predmet postopka v obravnavanem primeru.

Tožnik v pritožbi navaja, da je upravičen do slovenskega državljanstva, saj celo življenje živi v Sloveniji, kjer je bil tudi rojen. Tu ima ženo in dva mladoletna otroka, nima pa nobenih osebnih dokumentov in ima status apatrida, saj je bil 26.2.1992 nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in zadevo vrne toženi stranki z obveznim stališčem, da tožena stranka izda pozitivno odločbo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Podredno pa predlaga, da sodišče toženi stranki naloži ponovni vpis tožnika v register stalnih prebivalcev in mu vrne vse osebne dokumente. Na koncu pritožbe uveljavlja tudi pravico do primerne odškodnine po 26. členu Ustave Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, sodišče pa je svojo odločitev utemeljilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka v predhodnem preizkusu vloge pravilno zavrgla tožnikovo vlogo z dne 21.9.2001, ker je o isti upravni zadevi - sprejema tožnika v državljanstvo Republike Slovenije - že vodil upravni postopek na podlagi tožnikove vloge z dne 28.3.2001, ki pa še ni bil pravnomočno končan. V upravnem postopku mora namreč upravni organ opraviti predhodni preizkus zahteve stranke za uvedbo upravnega postopka, in sicer z namenom, da preveri, če so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, se organ ne spušča v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve, temveč zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati, to zavrže. Zavrženje vloge tudi po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, kot je bila uporabljena v obravnavanem primeru, ne pomeni, da organ stranki ne priznava pravice, ki jo je zahtevala v svoji vlogi, temveč da njene vloge sploh ni obravnaval, in sicer zaradi tega, ker niso bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka. Zato v obravnavanem upravnem sporu sodišče pravilno ni presojalo utemeljenosti tožnikove vloge, pač pa le zakonitost zavrženja tožnikove vloge za uvedbo upravnega postopka. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi tudi pravilno pojasnilo tožniku, da obstoj vloge za sprejem v državljanstvo RS pomeni procesno predpostavko, ki ovira uvedbo novega upravnega postopka za sprejem v državljanstvo RS, pa čeprav nova vloga za sprejem v državljanstvo RS temelji na drugi pravni podlagi.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore in navajanja kot neutemeljene, saj je bilo v tej zadevi sporno le vprašanje obstoja procesnih predpostavk za uvedbo upravnega postopka ob dejstvu, da istočasni obstoj dveh vlog tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije med strankama sploh ni bil sporen.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi določbe 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.