Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Ljubljana št. 130-6511/2012-3 z dne 21. 11. 2012 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.
1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožniku od 1. 1. 2013 ne pripada več pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. V obrazložitvi odločbe navaja, da ima tožnik z odločbo Upravne enote Ljubljana že priznano pravico do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Na podlagi 231. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) je prvostopenjski organ uvedel postopek po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve, ali tožnik od 1. januarja 2013 izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdravstvenega varstva. Prvostopenjski organ je v postopku iz podatkov, pridobljenih iz uradne evidence, ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pravico do veteranskega dodatka, ker njegovi prejemki presegajo osnovo za veteranski dodatek 497,15 EUR mesečno. Na podlagi drugega odstavka 231. člena ZUJF upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. 1. 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV), če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada. Spremenjeni ZVV med drugim tudi določa, da ima pravico do varstva vojni veteran, če prejema veteranski dodatek, ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Vojni veterani imajo pravico do veteranskega dodatka, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Višina osnove za veteranski dodatek od 1. 1. 2012 dalje znaša 497,15 EUR. Tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, zato mu pravica do zdravstvenega varstva od 1. 1. 2013 ne pripada.
2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je na upravno enoto poslal pisno obvestilo o njegovem zdravstvenem stanju in starosti. Prvostopenjski organ njegovih navedb o starosti in zdravstvenem stanju ter možnosti, da se zdravstveno stanje čez noč spremeni, ni upošteval. Sodišče prosi, naj preuči utemeljenost njegove zahteve za doplačilo zdravstvenih storitev. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja na pravnih in dejanskih ugotovitvah, ki jih je navedla v obrazložitvi svoje odločbe. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ni mogoče razumeti tako, kot da je s tem Slovenija določenim kategorijam upravičencev zagotovila, da se obseg njihovih pravic nikoli ne bo zmanjšal, oziroma da se nikoli ne bo spremenila ureditev nekaterih pravic ne glede na gospodarsko oziroma finančno sposobnost države za uresničevanje konkretne pravice do zdravstvenega varstva, ki se realizira s plačilom premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ustavno sodišče s tem v zvezi meni, da spreminjanje ureditve samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države, vendar v zvezi s spremembami izpostavlja stvarni razlog, ki je utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Javni interes se v konkretnem primeru kaže v ekonomski nezmožnosti države za pokrivanje izdatkov v zvezi s pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
5. Tožba je utemeljena.
6. Drugi odstavek 231. člena ZUJF določa, da upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. januarja 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Iz same izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Ob vpogledu v upravni spis je sodišče ugotovilo, da upravni organ te odločbe tudi sicer ni razveljavil s posebno odločbo, čeprav drugi odstavek 231. člena ZUJF določa, da mora biti razveljavljena z isto odločbo. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe torej ni razvidno, da bi bila odločba, s katero je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva že priznana, odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, kar pomeni, da prejšnja odločba še vedno ostaja v veljavi.
7. Skladno s 158. členom Ustave RS je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Podobno tudi četrti odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (dalje ZUP) določa, da je mogoče pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Iz podatkov upravnega spisa torej ne izhaja, da bi bila prejšnja odločba o priznanju pravice do zdravstvenega varstva odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Drugi odstavek 231. člena ZUJF sicer nudi pravno podlago za razveljavitev prejšnje odločbe, vendar niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnega spisa ni razvidno, da bi jo upravni organ razveljavil. Sodišče meni, da je možno, upoštevajoč 158. člen Ustave, novo odločbo o isti zadevi izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba. Prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe celo sam navaja, da mora upravna enota razveljaviti odločbo o pravici, priznani na podlagi ZVV, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada. Nadalje sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ z dopisom tožniku z dne 24. 10. 2012 celo sam navedel, da bo razveljavil odločbo, s katero je bila tožniku pravica priznana.
8. Ker torej v navedenem primeru po podatkih, kot izhajajo iz upravnega spisa, še vedno ostaja v veljavi odločba Upravne enote Ljubljana, s katero je bila tožniku priznana pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo nove odločbe, če prejšnja odločba ni bila razveljavljena, zaradi česar v obravnavanem primeru niso bila upoštevana pravila postopka in je zato sodišče odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati, da je pogoj za izdajo nove odločbe podan le ob predpostavki, če prejšnja odločba preneha veljati. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov.