Jedro

Sporna dejstva za utemeljenost ugovora morajo biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu. Dolžnik mora utemeljenost ugovora dokazati z javno ali overjeno zasebno listino ali drugo listino, ki ima tako veljavo, oziroma z drugimi dokazi, ki dosegajo opisano raven gotovosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje: - v delu I. točke izreka, ki se nanaša na glavnico v višini 2.700,00 EUR (preživnine za obdobje od decembra 2009 do februarja 2011), - ter v II. in III. točki, v preostanku (del I. točke izreka sklepa, ki se nanaša na plačilo 360,00 EUR iz naslova preživnine za oktober in november 2009 ter na zakonske zamudne obresti od celotne glavnice) pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu I. točke potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za novo odločitev o ugovoru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi ter predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). Upnici je naložilo povrnitev 190,00 EUR stroškov dolžniku (II. točka izreka), stroške odgovora na ugovor pa krije sama (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor dolžnika zavrne, dolžniku pa naloži v plačilo nadaljnje stroške izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nasprotuje ugovornim navedbam, da so preživninske obveznosti dolžnika do upnice poravnane in meni, da je sodišče pri svoji odločitvi verjelo zgolj dolžnikovim navedbam, ki pa so po njenem mnenju neresnične in prirejene za ta postopek. Trdi, da je plačilo dolžnika dne 1. 4. 2011 v višini 3.300,00 EUR izplačilo nominalnega vložka upnice v družbo X d. o. o. ob prenehanju te družbe, ki je bila istega dne izbrisana iz sodnega registra. Trdi, da je do tega dne pogojevala izbris te družbe z izplačilom svojega nominalnega vložka v družbo v višini 3.300,00 EUR, kar ji je dolžnik 1. 4. 2011 vpričo notarske pomočnice A. A. izročil pod pogojem, da podpiše sklep in izjavo o prenehanju družbe. Pove, da je notarska pomočnica ta denar izročila upnici ob podpisu sklepa in izjave o likvidacije družbe, kar jasno izhaja iz zaznamka notarske pomočnice z dne 1. 4. 2011. Trdi, da je bil dogovor med strankama, da dolžnik plača upnici 3.300,00 EUR, upnica pa se strinja s prenehanjem in izbrisom podjetja oziroma s sprejetjem sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, kar jasno potrjuje izpisek Ajpes za družbo X d. o. o., kjer je razviden poslovni delež vsake pravdne stranke v višini 3.280,00 EUR, enakovredni delež pravdnih strank v družbi v odstotku 50 %, ter sprejetja sklepa in izjave o izbrisu na isti dan, ko je dolžnik upnici izročil 3.300,00 EUR. Meni, da ni pomembno, da stranki tega denarnega plačila nista zapisali v sklepu o izbrisu družbe, saj je bilo to potrebno le za delitev sredstev v lasti družbe. Sodišče ji po njenem mnenju neutemeljeno očita, da ni navedla in izkazala, kakšen delež naj bi dolžnik izplačal, saj iz javnega poslovnega registra jasno izhajajo poslovni deleži družbenikov v družbi, stranki pa sta se pač ustno pri notarki dogovorili, da dolžnik upnici njen poslovni delež izplača v višini 3.300,00 EUR. Trdi, da je sodišče nekritično sledilo golim navedbam dolžnika, da naj bi 1. 4. 2011 s plačilom 3.300,00 EUR upnici plačal ravno neplačane preživnine, čeprav to v nobeni izjavi izrecno niti posredno ne piše. Meni, da dolžnik dokazal, da je s plačilom 3.300,00 EUR plačal upnici ravno njeno preživninsko terjatev, opozarja, da iz nobenega priloženega dokaza dolžnika to ne izhaja in da bi posledično upnica morala dokazovati to negativno dejstvo. Meni, da njena terjatev temelji na izvršilnem naslovu, s tem povezane njene navedbe pa so povsem logične in potrjene celo z zapiski notarske pomočnice in s potrdilom upnice o prejemu denarja, na katero je iz previdnosti zapisala, da tega dne dalje nima iz naslova družbe X d. o. o. nobenih stroškov več. Sprašuje se, zakaj bi to napisala na potrdilo, če prejeto plačilo ne bi bilo dano v zvezi z likvidacijo družbe. Dalje se sprašuje, kako naj bi držale navedbe dolžnika, da je s tem zneskom plačal preživnine, če sploh ni specificiral, katere preživnine naj bi bile s tem poravnane, kaj naj bi bilo plačano na račun glavnice, kaj na račun obresti in kaj je z zamudnimi obrestmi, saj je plačal šele 1. 4. 2011, preživnine pa so do takrat zapadle že od 16. 10. 2009 do 16. 3. 2011 po 180,00 EUR mesečno. Trdi, da se sodišče do teh dejstev, kaj naj bi dolžnik s plačilom 3.300,00 EUR sploh plačal, ni opredelilo, kar je bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dalje trdi, da sodišče v postopku sploh ni izračunalo terjatve upnice (glavnice in zamudne obresti), sploh ni naredilo obračuna, kako naj bi dolžnik na podlagi svojih navedb (domnevno plačilo 580,00 in 2.700,00 EUR) poravnal terjatev upnice v tem izvršilnem postopku. Meni, da odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti. Trdi, da si v ugovoru dolžnik izmišlja, da naj bi z zneskom 3.300,00 plačal 2.700,00 EUR na račun preživnin (pri čemer očitno sodišče in dolžnik štejeta, da po dveh letih zamude dolžnik ni dolžan plačati niti zakonskih zamudnih obresti od vsake mesečne preživnine) ter 600,00 EUR, ker se dolžniku računica za potrebe te izvršbe ni iztekla, na račun nekih nerazdeljenih delnic. Upnica se sprašuje, kako lahko sodišče verjame takim golim navedbam dolžnika, če v samem potrdilu o prejemu zneska ni niti z besedico omenjeno, da naj bi bile s tem zneskom plačane tudi terjane točno določene preživnine in celo izplačane neke skupne delnice. Sklicuje se na potrdilo notarske pomočnice in same upnice, iz katerih izhaja prav nasprotno, da je bilo plačilo 3.300,00 EUR plačano upnici v zvezi s podpisom sklepa in izjave o izbrisu skupne družbe, zaradi česar je dolžnik upnici izročil navedeni znesek, kot izplačilo njenega deleža v podjetju. Meni, da če bi dolžnik plačal s tem preživnino, bi za to prav gotovo zahteval izrecno potrdilo o tem, nadalje pa tudi iz dejstva, da je 1. 4. 2011 urejal pri omenjeni notarki izbris družbe X d. o. o., logično izhaja, da je bilo omenjeno plačilo dano v zvezi s tem izbrisom in nikakor ne za poplačilo preživninskih obveznosti. Vztraja, da preživninske obveznosti niso bile niti delno poravnane. Meni, da je sodišče zmotno presodilo dokaze in jim dalo vsebino, ki je te listine ne izkazujejo in s tem storilo kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da prav noben dokaz dolžnika niti neposredno niti posredno ne dokazuje, da bi s plačilom 3.300,00 EUR dolžnik plačal upnici ravno terjatev iz tega izvršilnega postopka, sodišče pa je za tako negativno dejstvo (dejstvo neplačila preživnine) zmotno prevalilo dokazno breme na upnico, ki terja terjatev na podlagi izvršilnega naslova, pri čemer mora dolžnik z gotovostjo dokazati, da je točno določeno terjatev poravnal s plačilom. Dalje prereka še nekatere druge navedbe dolžnika, za katere pa tudi sama trdi, da niso del tega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Na pritožbo pravočasno po pooblaščenki odgovarja dolžnik in predlaga zavrnitev pritožbe ter naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka upnici. Meni, da je odločitev sodišča pravilna in zakonita, pritožba upnice pa popolnoma neutemeljena in šikanozna. Glede pritožbene navedbe in obrazložitve upnice, da je iz previdnosti zapisala na potrdilo o prejemu denarja, da od tega dne dalje nima iz naslova družbe X d. o. o. nobenih stroškov več, odgovarja, da je tako kot je bilo vedno, tudi v tem primeru vse notarske stroške prenehanja družbe X d. o. o. moral plačati sam in je upnici ob tej priliki rekel, da bi bilo pošteno, da bi polovico notarskih stroškov izbrisa skupne družbe tudi ona plačala. Pove, da je v posledici tega upnica pripisala na potrdilo o prejemu denarja besedilo, da od tistega dne dalje ne prevzema nobenih stroškov v zvezi s X d. o. o., s čimer mu je povedala, da ne bo plačala zahtevanih stroškov. Prosi, da sodišče čimprej odloči o pritožbi upnice, ker mu je bilo z neutemeljenim sklepom o izvršbi s strani banke v letu 2011 že odtegnjeno iz njegovega računa skupaj znesek 3.493,52 EUR in bo prisiljen vložiti nasprotno izvršbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, saj je sklep mogoče preizkusiti in je ustrezno obrazložen, prav tako glede odločilnih dejstev ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je dolžnik dokazal, da je preživninsko obveznost, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, v celoti poplačal pred izdajo sklepa o izvršbi. Ta ugotovitev je pravilna, kolikor se nanaša na plačilo obrokov preživnine za oktober in november 2009 v skupni višini 360,00 EUR (izterjava preživnine za september 2009 pa ni predmet tega izvršilnega postopka), kar je dolžnik izkazal s predložitvijo potrdila z dne 18. 12. 2009 (listina B 7), iz katerega izhaja, da je plačal 540,00 EUR za „IX, X, XI/09“. Sodišče prve stopnje je to dejstvo ob upničini dokazno nepodprti navedbi, da je s tem zneskom dolžnik plačal preživnino dveh že predhodno zapadlih obrokov v višini 360,00 EUR po notarskem zapisu in polovico stroškov notarskega zapisa v višini 180,00 EUR, pravilno štelo za dokazano stopnjo gotovosti. V kolikor bi upnica želela izpodbiti tako dokazano delno plačilo, bi v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morala dokazati, da je to plačilo prejela iz drugega pravnega naslova, tega pa v odgovoru na ugovor ni storila. Glede na to je ugovor v tem delu utemeljen in je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti.

7. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od posameznih mesečnih obrokov preživnine. Izvršilni naslov v predmetni zadevi predstavlja notarski zapis št. SV-943/2009 z dne 2. 10. 2009 (listina A 4), ki v točki „Četrtič“ vsebuje dogovor strank, da se dolžnik do prodaje ene od nepremičnin od meseca oktobra 2009 obveže plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec po 180,00 EUR k preživljanju upnice. Iz izvršilnega naslova tako ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od tako določenih mesečnih zneskov preživnine, zato izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, ker upnik za takšno terjatev nima izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku namreč velja načelo strogo formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, prav tako ga ni mogoče spreminjati, izvršilno sodišče pa tudi ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnost izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba. V kolikor bo upnica želela od dolžnika izterjati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlih mesečnih zneskov preživnine, za katere trdi, da ji po materialnem pravu (Obligacijski zakonik – OZ) gredo, bo morala za to v ustreznem postopku pridobiti izvršilni naslov. Pritožba torej tudi v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od glavnice (preživnin), ni utemeljena. V navedenem delu je zato višje sodišče kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožba upnice pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na preživnine za obdobje od meseca decembra 2009 do vključno meseca februarja 2011 v skupni višini 2.700,00 EUR. Dolžnik je trdil, da je 1. 4. 2011 s plačilom v višini 3.300,00 EUR poravnal preživnino za to obdobje v višini 2.700,00 EUR ter 600,00 EUR iz naslova prodaje skupnih delnic po notarskem zapisu. Sporna dejstva za utemeljenost ugovora morajo biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu. Dolžnik mora utemeljenost ugovora dokazati z javno ali overjeno zasebno listino ali drugo listino, ki ima tako veljavo, oziroma z drugimi dokazi, ki dosegajo opisano raven gotovosti. V predmetni zadevi višje sodišče po vpogledu v listine v spisu ugotavlja, da s strani dolžnika predloženi dokazi takega standarda ne dosegajo, saj iz nobene listine, ki izkazujejo plačilo 3.300,00 EUR, izrecno ne izhaja, da gre za plačilo preživnine za obdobje od oktobra 2009 do februarja 2011. Tako je sodišče prve stopnje v zvezi s tem zmotno oziroma preuranjeno prevalilo dokazno breme na upnico, saj bi, tako kot v zvezi s plačili z dne 18. 12. 2009, najprej moral dolžnik s stopnjo gotovosti dokazati, da je s plačilom z dne 1. 4. 2011 plačal prav svojo preživninsko obveznost za navedeno obdobje, šele nato pa bi bila upnica dolžna dokazovati, da je šlo za plačilo neke druge obveznosti dolžnika do upnice. Ker dolžnik svojih trditev o plačilu preživnine za obdobje december 2009 do februar 2011 ni izkazal z zahtevano stopnjo gotovosti, predlagal pa je za ugotovitev tega dejstva še druge dokaze (denimo zaslišanje notarke in prič ter vpogled v različne listine), je višje sodišče izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na plačilo preživnine v višini 2.700,00 EUR, ki se nanaša na obdobje od oktobra 2009 do vključno februarja 2011, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaze, za katere bo presodilo, da so potrebni, za ugotovitev dejstva, ali je dolžnik s plačilom 3.300,00 EUR dne 1. 4. 2011 plačal preživnino za navedeno obdobje.

9. Odločitev o stroških postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo o ugovoru.