Jedro

Dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izdati prej, predno postane sklep o dedovanju v isti zapuščinski zadevi pravnomočen.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da poleg premoženja, ugotovljenega pravnomočnim sklepom o dedovanju istega sodišča z dne 17.2.2000, v zapuščino po pok. M. G. spadajo tudi delnice Kroja, izdelovanje tekstilnih izdelkov d.d., vpisane pri Klirinško depotni družbi na računu štev. 58391646, nato pa jih dodelilo zapustničini sestri A. G., za katero je ugotovilo, da je zakonita dedinja celotne zapuščine. Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje zapustničina sestra Š. P., ki navaja, da je M. G. še za časa življenja s pogodbo z dne 21.1.1997 vse delnice prenesla nanjo, to je na pritožnico. O tem je sodišče obvestila že ob sestavi smrtovnice, zato ne more iti za nobeno na novo najdeno zapuščinsko premoženje. Pritožba je utemeljena. Dodatni sklep o dedovanju izda sodišče takrat, ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini; to premoženje sodišče z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odstavek 221. člena Zakona o dedovanju, Ur.l. SRS št. 15/76, v nadaljevanju ZD). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapustnica ni napravila oporoke, zato so bili k dedovanju poklicani njeni zakoniti dediči drugega dednega reda. Ugotovilo je, da v zapuščino spada le hranilna vloga v višini 2.601,20 SIT na hranilni knjižici, o dedovanju pa odločilo s sklepom o dedovanju z dne 17.2.2000. Pri tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da sklepa o dedovanju ni vročilo vsem zakonitim dedičem: ni ga vročilo V. G. iz Anglije, J. G. iz Hrvaške in Š. P., A. G. pa ga je vročilo šele 20.11.2000, čeprav je že 18.3.2000 ugotovilo njegovo pravnomočnost. To pa pomeni, da imata Š. P. in J. G. še vedno možnost izpodbijati sklep o dedovanju v zakonitem roku, ki bo pričel teči šele takrat, ko jima bo sklep o dedovanju na redni štev. 16 spisa vročen in da imata obe imenovani možnost izpodbijati ugotovitev sodišča o obsegu zapuščine in o dedovanju le-te najprej s pritožbo zoper sklep o dedovanju. Pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po prej citirani določbi Zakona o dedovanju pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tako ni bilo. Pritožbeno sodišče ga je zato moralo razveljaviti, zapuščinsko sodišče pa bo moralo sklep o dedovanju najprej vročiti še zakonitima dedinjama Š. P. in J. G. in bo lahko dodatni sklep o dedovanju s takšno vsebino, kot je bil izpodbijani, lahko izdalo le takrat, če bo sklep o dedovanju postal pravnomočen v nespremenjeni vsebini.