Jedro

Bistvo v predmetni zadevi je, da sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje odločitve, saj je iz samega namena izreka in obrazložitve izhajalo, da je prvi toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da nadomesti staro ključavnico ali pa izroči tožnici ključe nove ključavnice ter ji tako omogoči nemoten vstop, uporabo in posest predmetnega kamnoloma.

Izrek

I. V sklepu sodišča prve stopnje z dne 20. maj 2024, se v prvi vrstici I. točke izreka za P 11/2023 z dne 29. 11. 2023 doda besedilo: "v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 14/2024 z dne 9. 4. 2024".

II. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Prvi toženec je dolžan plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 224,00 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo pisno napako, ki se je zgodila pri pisanju sodne odločbe, kjer je v izreku sklepa besedo onemogoči zamenjalo z besedo omogoči. 2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje prvi toženec po dveh pooblaščencih. Navaja, da je sklep zelo kratek in obrazložitev pavšalna, sicer pa je sodišče narobe uporabilo določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu s katerim se lahko popravljajo zgolj in samo očitne pisne pomote in računske napake, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Nikakor pa ni mogoče s sklepom o popravi vsebinsko posegati v že izdani in celo že pravnomočen sklep sodišča. Zaradi spremembe besede onemogoči v besedo omogoči je namreč izrek dobil povsem novo vsebino. Nadalje meni, da je sodišče s svojo odločitvijo poseglo v pravnomočno razsojeno zadevo. Sicer pa bi lahko takšen sklep popravilo zgolj sodišče druge stopnje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik odgovarja na pritožbene očitke. Navaja, da je šlo za očitno pisno pomoto, kjer sta se v besedno zvezo omogoči vrinili črki "n" in "e", zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 328. člena ZPP, saj ni šlo za vsebinsko spreminjanje, temveč zgolj in samo za odstranitev dveh, očitno pomotoma vrinjenih črk. Predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 11. 2023 odločilo, da je prvi toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da namesti staro ključavnico ali pa izroči tožeči stranki ključe nove ključavnice ter ji onemogoči nemoten vstop, uporabo in posest predmetnega kamnoloma. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep s sklepom I Cp 14/2024 z dne 9. 4. 2024, potrdilo. Po pravnomočnosti sklepa je tožnica predlagala izdajo popravnega sklepa, kateremu je sodišče prve stopnje, s sedaj izpodbijanim sklepom, ugodilo in v besedni zvezi onemogoči odstranilo črki n in e oziroma besedo onemogoči nadomestilo z besedo omogoči. 7. V skladu s 328. členom ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa. In prav slednje je storilo sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom.

8. Nima prav pritožba, da bi sodišče prve stopnje lahko popravni sklep izdalo na predlog višjega sodišča oziroma do pravnomočnosti odločitve sodišča v predmetni zadevi, saj zakon ne postavlja roka, v katerem je mogoče odločbo popraviti. Prav tako lahko sodišče samo popravi odločbo tudi v primeru, da takšnega predloga ne poda nobena od strank. Napaka, ki jo sodišče s popravnim sklepom popravi, se ne sme nanašati na oblikovanje volje sodišča, temveč lahko sodišče popravi zgolj napako, ki je nastala pri pisni izdelavi izdane sodbe oziroma sklepa in se lahko nanaša na tehniko "pisne redakcije", ne pa o odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.1

9. Bistvo v predmetni zadevi je, da sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje odločitve, saj je iz samega namena izreka in obrazložitve izhajalo, da je prvi toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da nadomesti staro ključavnico ali pa izroči tožnici ključe nove ključavnice ter ji tako omogoči nemoten vstop, uporabo in posest predmetnega kamnoloma. Iz samega namena je več kot očitno izhajalo, da se mora namestiti stara ključavnica oziroma namestiti nova ključavnica z namenom, da se bo tožnici omogočil vstop in ne, da se ji bo onemogočil, saj je tožba zaradi motenja posesti bila vložena iz razloga, ker se je tožnici onemogočil vstop v kamnolom, katerega je sodišče s sodno odločbo ponovno omogočilo.

10. Prav tako nima prav pritožba, da bi lahko takšno odločitev - popravo sklepa, naložilo sodišču prve stopnje, zgolj sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje lahko naloži sodišču prve stopnje popravo sodbe oziroma sklepa, vendar pa sodišče prve stopnje lahko svojo pisno napako popravi tudi samo, ne da bi na to bilo opozorjeno s strani sodišča druge stopnje.

11. Tako gre po oceni sodišča druge stopnje za popravo očitne pisne pomote, ki se je pripetila sodišču prve stopnje s tem, ko sta se v besedo omogoči vrinili črki ne, je sodišče prve stopnje slednje lahko popravilo, kar je tudi storilo s sedaj izpodbijanim sklepom in je v posledici slednjega pritožbi toženca, ki jo je podal po dveh pooblaščencih, zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker se predmetni sklep nanaša tako na sklep sodišča prve stopnje kot na sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila prvostopenjska odločitev potrjena, je sodišče druge stopnje v izreku sedaj izpodbijanega sklepa dodalo še opravilno številko sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bila odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrjena.

13. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, dolžan pa je povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo, in sicer za sestavo odgovora na pritožbo 250 točk, poročilo stranki 50 točk, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 224,00 EUR, kot izhaja iz III. točke izreka sklepa sodišča druge stopnje.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, III. knjiga, L. Ude, str. 199-202.