Jedro

Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).

O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.

Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.

Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na koncu II. točke izreka doda nov odstavek, ki se glasi: "Prepoved iz druge in tretje alineje ne velja glede parcele 4 in glede dela parcele 3, na katerem sta urejena parkirišče za vozila, namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti nasprotnega udeleženca, in dovoz do tega parkirišča in do parcele 4, in v obsegu, v katerem je zadrževanje nasprotnega udeleženca in tretjih oseb, ki se na navedenih površinah zadržujejo v njegovem imenu in za njegov račun, potrebno za opravljanje poslovne dejavnosti nasprotnega udeleženca."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu - naložilo, da v 24 urah za devet mesecev prepusti predlagateljici stanovanjsko hišo v izključno uporabo in opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati tako uporabo (I. točka izreka), - prepovedalo zadrževanje in približevanje v oddaljenosti 300 m od bivališča in od delovnega mesta predlagateljice, pošiljati tretje osebe, da se imenu in za račun nasprotnega udeleženca zadržujejo in približujejo navedenemu območju, na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico in vzpostaviti z njo vsakršno srečanje (II. točka izreka), - za primer kršitve prepovedi iz I. in II. točke izreka določilo denarno kazen 1.000 EUR (III. točka izreka), - zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (IV. točka izreka), - odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (V. točka izreka), - odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (VI. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče ni zaslišalo prič A. A., B. B., C. C. in D. D., ki bi povedale, da se predlagateljica nasprotnega udeleženca ni bala in ni bila v podrejenem položaju ter da nasprotni udeleženec nad njo ni izvajal psihičnega nasilja, niti ni sama tako dojemala njegovih ravnanj. Sodišče bi moralo opraviti ogled, da bi se prepričalo, da je hiša večstanovanjska, ima več ločenih vhodov in omogoča ločeno življenje udeležencev brez srečevanj, in da z dostopom do parkirišča in uporabe dovozne poti na parceli 3 in 4, na kateri stoji dvojni toplar (objekt 547) nasprotni udeleženec ne bi ogrožal predlagateljice, ker se nahajajo na zadnji strani stanovanjske hiše in niso neposredno povezani niti se ne vidijo iz stanovanjske hiše. Obseg in trajanje ukrepov sta nesorazmerna. S prepovedjo približevanja parcelam, na katerih stojijo objekti, ki jih uporablja za opravljanje svoje dejavnosti (parkirišče za tovornjake, prikolice, stroje družbe), mu je popolnoma onemogočeno opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodka. V 24 urah ne more niti preseliti svojih osebnih stvari niti preseliti poslovanja družbe. Sodišče je prezrlo, da gre za dva ločena subjekta in da se obema onemogoča dostop do nepremičnin. Ker je dolžan prepustiti solastne nepremičnine, ki jih uporablja tako za življenje kot za poslovanje družbe, je sodišče na prikrit način prešlo določbo prvega odstavka 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Ne more več opravljati svoje dejavnosti (sedež in pisarna družbe sta na naslovu stanovanjske hiše), parkirati in dostopati do vozil, prikolic, sredstev družbe, skrbeti za svoje konje. Stranke so prihajale kupovat material na naslov družbe. Sodišče je s tem žrtvi podelilo pravice, ki niso v zvezi z varstvom žrtve. Uresničilo se je le predlagateljičino pričakovanje, da nasprotnemu udeležencu onemogoči življenje in poslovanje in ga izrine iz skupnega premoženja.

Gre za prekomeren poseg v zasebnost nasprotnega udeleženca in v družinske odnose. Podani so konfliktni odnosi, v katere država ne bi smela poseči (sklep VSL IV Cp 1065/2020, IV Cp 420/2020). Sodišče se ni opredelilo do posnetkov, ki sta jih predložila udeleženca. Za vse konfliktne situacije predlagateljica "okrivi" nasprotnega udeleženca, iz zvočnih posnetkov in izpovedbe dr. E. E. pa izhaja, da je konfliktna oseba predlagateljica. Sodišče se ni opredelilo do njegove trditve, da so se konflikti v družini začeli po sporu med njim in sinom, v katerem ga je sin poškodoval. Postopek je namenjen sinovi zaščiti.

Iz ugotovitev o verbalnih konfliktih, predlagateljičinem žaljenju in zmerjanju nasprotnega udeleženca izhaja neizkazanost subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND. Drugačno dejansko stanje ni izkazano. Ker sklep o tem nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Niti izpovedbe niti slikovno gradivo ne potrjujejo, da bi ob dogodku 9. 1. 2020 nasprotni udeleženec predlagateljici grozil, niti da bi vršil nasilje nad predlagateljico. Tudi v zvezi z dogodkom 4. 10. 2019 sodišče verjame le predlagateljici, čeprav njene izpovedbe ne potrjuje noben drug dokaz. Nepravilno so dejstva ugotovljena tudi glede dogodka 28. 9. 2019. Iskal je fotografije za podaljšanje veljavnosti kode 95 za poklicnega voznika. Vloge ni treba podati pred iztekom veljavnosti, ampak po izpolnitvi vseh obveznosti. Priča L. L. je predlagateljičina sestra in pristranska. Pisna izjava je bila pripravljena po predlagateljičinih navodilih. O vprašanju, v koliko dogodkih je bila zraven, ko je nasprotni udeleženec grozil, ni vedela povedati ničesar. Izpovedala je le o klicu nasprotnega udeleženca in niti pri tem ni navedla groženj s smrtjo. Njena izpovedba je nekonsistentna in prilagojena. Dne 25. 9. 2020 je predlagateljica prostovoljno odšla na policijsko postajo. V ugotovitvah v 13. točki obrazložitve se sodišče ni opredelilo do listin, ki dokazujejo, da je predlagateljica po napotkih državne tožilke stopila v stik s policistom. Noben dogodek ne potrjuje psihičnega nasilja. Ugotovitvi v sklepu, da se predlagateljica nasprotnega udeleženca ne boji in da se ga boji, si nasprotujeta. Ni ugotovljeno, kaj je razlog predlagateljičinih zdravstvenih težav. Obe zdravnici sta povedali, da sta seznanjeni z več let trajajočimi težavami v družini. V tem delu so ugotovitve protispisne.

Razlogi v zvezi s prepovedjo približevanja predlagateljičinemu delovnemu mestu so nejasni in med seboj v nasprotju. Ugotovitev, da ne gre za edino bencinsko črpalko v bližini, je nejasna in nelogična. Nasprotni udeleženec je pojasnil, da gre za točilno mesto, kjer že več let toči gorivo v tovorna vozila s kartico logo, ki mu omogoča popust, in da je prilagojeno za točenje goriva za tovorna vozila. Poleg tega se le pelje mimo, ustavi cca 60 m naprej od delovnega mesta predlagateljice in ne izstopi iz vozila. Predlagateljica je tista, ki "izziva" srečanja z nasprotnim udeležencem, da bi lahko prikazala, da jo zalezuje, ko je npr. 25. 10. 2020 slikala njegovo tovorno vozilo na točilnem mestu. Navedeno ravnanje pomeni, da se ga ne boji. Ukrep je nesorazmeren. Okna stavbe, v kateri dela predlagateljica, so zatemnjena. Predlagateljica je dovolj zavarovana že s prepovedjo navezovanja stikov.

Ker predlagateljica že od januarja 2020 ne živi več doma, ni utemeljena zahteva za prepustitev stanovanjske hiše in prepovedi zadrževanja v njeni bližini. Hiša ima tri enovita stanovanja s samostojnimi vhodi, ureditev bivanjskih prostorov pa je mogoče tudi v toplarju. Ugotovitve, da ima nasprotni udeleženec potrebna sredstva za preselitev dejavnosti, ni mogoče preveriti. Protispisna je ugotovitev, da bi skupno bivanje udeležencev slabo vplivalo na predlagateljičino psihofizično stanje. Da bi se predlagateljica bala nasprotnega udeleženca, ni potrdila nobena od zdravnic, niti detektiv, policist in predlagateljičina sestra. Ugotovitev, da se je predlagateljica 20. 12. 2019 vrnila domov v pričakovanju, da so se razmere v družini uredile, nima podlage v spisu. Konflikta 9. 1. 2020 ni povzročil nasprotni udeleženec. Njegova izjava 7. 2. 2020 ne potrjuje kontinuitete nasilnih ravnanj, ampak le skrb za predlagateljico.

Ugotovitev, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji prizadel predlagateljici škodo na zdravju, bi lahko temeljila le na izvedenskem mnenju. Navedeno ne izhaja iz izpovedb prič in listin. Napačna je ugotovitev, da njegova skrb za lastno zdravje in njegove zdravstvene težave potrjujejo izvrševanje psihičnega nasilja nad predlagateljico. Kljub izpovedbam priče dr. E. E. in hčere ne verjame, da je predlagateljica imela nasilne izbruhe in s tem izvrševala nad njim psihično nasilje.

Zmotna je ugotovitev, da se je predlagateljica nastanila v varni hiši, ker se je čutila ogroženo od nasprotnega udeleženca. Sam je navedel, da se v domači vasi ni dobro počutila in je že prej večkrat želela oditi. Tudi policist je potrdil, da niso bile podane okoliščine za izrek ukrepov za njeno zaščito. Predlagateljica je načrtno pred vsemi organi izpovedovala neresnice o nasilju nasprotnega udeleženca, svoj prispevek pa je zamolčala.

Zmotna je ugotovitev o ponavljajočih grožnjah, celo s smrtjo, ponavljajoči pretirani ljubosumnosti, nadzorovanju, zasledovanju in podrejanju ter žaljenju predlagateljice. Ni ugotovljeno, kdaj, kolikokrat, v kakšnih okoliščinah in dogodkih naj bi nasprotni udeleženec to storil. Namen postopka po ZPND ni kaznovanje nasprotnega udeleženca, marveč prevencija. Z izrekom predlaganih ukrepov je sodišče sledilo predlagateljičinemu kaznovalnemu namenu, njenemu namenu povzročiti njegovo civilno smrt oziroma v celoti onemogočiti njegovo življenje. Obseg in vsebina ukrepov nista sorazmerni s stopnjo ogroženosti.

Razlogi za devetmesečno trajanje ukrepov niso navedeni. Še posebej, ker ni ugotovljeno fizično in ekonomsko nasilje, je obdobje predolgo (v sklep VSL IV Cp 4300/2009 so bili po ugotovitvi vseh treh oblik nasilja ukrepi izrečeni za šest mesecev). Sodišče ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec ne pred in ne po vložitvi predloga z nasprotno udeležnko ni navezoval stikov, ampak je upošteval njeno željo. Ker sta udeleženca zakonca, bi sodišče lahko ukrep prepustitve stanovanja omejilo na šest mesecev. Ni upoštevana intenziteta in vrsta nasilja v preteklosti.

Zmotna je ugotovitev, da je predlagateljico zalezoval. V zvezi z dogodkom 28. 11. 2019 je detektiv povedal, da ni izvajal preiskovalnih dejanj in da ga je nasprotni udeleženec prosil, da naj poskuša posredovati pri ureditvi družinskih razmer. Ni ugotovljeno ponavljajoče ravnanje.

Ker ni ugotovljeno, da bi nasprotni udeleženec v preteklosti s predlagateljico navezoval stike prek sredstev za komuniciranje na daljavo in prek tretjih oseb, ni bilo podlage za izrek tega ukrepa.

Ni obrazložena potrebnost omejitve približevanja na 300 m. Ni razlogov za tako visoko denarno kazen. Po zaključku razveznega postopka ni podlage za sklep o visoki nevarnosti za eskaliranje nasilnih dejanj.

Predlaga, naj mu predlagateljica zaradi nemožnosti uporabe stanovanjske hiše plačuje mesečno nadomestilo v višini 1.500 EUR.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve. Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).

6. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila predlagateljica žrtev psihičnega nasilja, temelji na ugotovitvah, - da sta udeleženca nazadnje skupaj bivala 9. 1. 2020 in da je bila zakonska zveza med udeležencema 10. 11. 2020 razvezana, - da je nasprotni udeleženec s tem, ko je 25. 9. 2019 prišel v predlagateljičino službo, jo obtožil, da mu je vzela mobitel kartico, jo zmerjal, ji grozil s policijo in da jo bodo vrgli iz službe ter zahteval, da odide z njim na policijsko postajo, predlagateljico želel prestrašiti in si jo podrediti, - da je nasprotni udeleženec 28. 9. in 29. 9. 2019 predlagateljici grozil s smrtjo, - da je nasprotni udeleženec 4. 10. 2019 odtrgal podboj vrat prostora, kamor se je predlagateljica umaknila pred njegovim nasiljem, - da je 28. 11. 2019 predlagateljico klical detektiv, ki ga je najel nasprotni udeleženec med drugim zato, da bi nadziral predlagateljico, - da ji je nasprotni udeleženec očital, da dobiva ogromno sporočil, da ima ljubimca, da ji je brskal po torbici, ji govoril, da je kurba in da laže, kar potrjuje predlagateljičine navedbe o neprestanem nadziranju, kontroliranju in zasledovanju s strani nasprotnega udeleženca, - da je 9. 1. 2020 v sporu med predlagateljico in hčerjo nasprotni udeleženec grozil, da bo hišo vrgel v zrak in zmerjal predlagateljico ter poklical policijo, s čimer konfliktne situacije ni pomirjal, ampak spodbujal in grozil, - da je nasprotni udeleženec vsakokratno plačilo položnic pospremil s kričanjem in da ni prispeval za hrano in ostalo, - da so bili odnosi med udeležencema in tudi njunima odraslima otroka, ki še bivata s staršema, zelo slabi, da pa ni izkazano, da bi predlagateljica nad nasprotnim udeležencem izvrševala dejanja psihičnega nasilja, - da je bila predlagateljica hospitalizirana na psihiatrični kliniki med 28. 11. in 20. 12. 2019 ter med 9. 1. 2020 in 20. 1. 2020, da je bila ugotovljena prilagoditvena motnja ob težavah v odnosih v domačem okolju, ne pa duševna motnja, in da občutki ogroženosti niso izvirali iz njenih zdravstvenih težav, - da je predlagateljica od 21. 1. 2020 nastanjena v varni hiši, - da je njeno ravnanje med obema hospitalizacijama (ogled praznične okrasitve v slovenskih mestih z nasprotnim udeležencem) posledica njenega zanikanja domačih razmer, - da nasprotni udeleženec ni uvidel neprimernosti svojih ravnanj in vzroke za svoja ravnanja vidi v okoliščinah na predlagateljičini strani, - da uvedba tega postopka ni posledica predlagateljičine želje, da prikrije ravnanja sina 8. 8. 2019, ko naj bi napadel nasprotnega udeleženca.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče sklenilo, da so izkazane ponavljajoče grožnje predlagateljici, ponavljajoča pretirana ljubosumnost, nadzorovanje, zasledovanje, podrejanje in žaljenje, ki so pri predlagateljici povzročile strah, ponižanje in občutek ogroženosti, in da je izkazana nevarnost ponovitve nasilnih dejanj.

8. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predloga za zaslišanje prič A. A. in B. B. je sodišče zavrnilo kot nepotrebna z utemeljitvijo, da verjame nasprotnemu udeležencu, da se je predlagateljica v decembru 2019 sama peljala z njim v avtu, ko sta šla gledat novoletne okrasitve različnih mest. Glede prič C. C. in D. C., ki bi – sledeč obrazložitvi dokaznega predloga – izpovedala, da so se družili od septembra 2019 do aprila 2020 in niso zaznali nobenega nasilja, pa je navedlo, da dokazni predlog ni potreben, ker je predlagateljica trdila, da se nasilje dogaja le znotraj družine. Predlog za izvedbo ogleda je zavrnilo z utemeljitvijo, da način dostopa do nepremičnin za odločitev v zadevi ni pomemben.1 Sodišče je torej obrazložilo odločitev in podalo sprejemljive razloge. Bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

9. Vse navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se nanašajo bodisi na zmotno uporabo materialnega prava bodisi na napake v ugotovljenem dejanskem stanju, in ne utemeljujejo zaključka, da zaradi zatrjevanih pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve.

10. Neutemeljeni so očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju glede posameznih nasilnih dejanj. Dokazna ocena temelji na izčrpni oceni dokazov, izvedenih v zvezi s posameznimi dejanji. Z vztrajanjem pri svojem videnju dogodkov, ki ga je podal pred sodiščem prve stopnje, in lastni oceni tega, kako jih je predlagateljica doživljala, pritožnik ne vzbuja dvoma o prepričljivosti ugotovljenih dejstev. Glede na to, da je šlo v večini za dogajanje med udeležencema, tudi opozarjanje na izostanek drugih dokazov, ki bi poleg predlagateljičine izpovedbe potrdili obstoj spornih ravnanj, ne more imeti pomembne teže. 11. Ugotovitev, da predlagateljica 25. 9. 2019 ni šla prostovoljno z nasprotnim udeležencem na policijo, ne temelji zgolj na oceni o verodostojnosti predlagateljičine izpovedbe, ampak tudi na oceni, da nasprotni udeleženec sam ni potrdil svoje trditve, da mu je policist rekel, naj ženo pripelje na policijsko postajo, da se bo ustrašila. Ocena o verodostojnosti izpovedbe L. L., predlagateljičine sestre, v zvezi z dogajanjem 28. 9. in 29. 9. 2019, temelji na primerjavi vseh dokazov, izvedenih v zvezi z zatrjevanim dogajanjem. Četudi drži, da je vlogo za podaljšanje veljavnosti kode 95 mogoče vložiti po izteku njene veljavnosti, pritožnik ni vzbudil dvoma o pravilnosti dokazne ocene. Ob nespornem dejstvu, da je nasprotni udeleženec tedaj klical predlagateljičino sestro, da ni pojasnil razlogov, zaradi katerih je bila na njegovem domu, in da ni predložil dokazila o tem, kdaj je bil dokument dejansko podaljšan, ni vzbujen dvom o pravilnosti ugotovljenih dejstev. Tudi razlog, s katerim pritožnik upravičuje odtrganje podboja vrat v prostor, kjer je bila zaklenjena predlagateljica, ne vzbuja dvoma o pravilnosti dokazne ocene v zvezi z dogodkom 4. 10. 2019. Ugotovitve o dogajanju 9. 1. 2020 potrjujejo pritožbeno stališče, da je šlo za konflikt med predlagateljico in hčerjo, a je ob upoštevanju ugotovitev o odnosih v družini (da se hči postavlja na stran očeta, sin pa na materino stran) prepričljiv sklep, da je nasprotni udeleženec s klicem na policijo konflikt vzpodbudil. Pritožba ne vzbuja dvoma niti o pravilnosti ugotovitev v zvezi z zasledovanjem in nadzorovanjem predlagateljice. Resda je detektiv v zaslišanju povedal, da ga je nasprotni udeleženec prosil za posredovanje pri ureditvi družinskih razmer, a je povedal tudi, da naj bi na prireditvi, ki se je je udeležila predlagateljica, opravil nadzor, s kom se bo dobila in ali ima kakšnega prijatelja. V povezavi s priznanjem nasprotnega udeleženca, da je ljubosumen, je sodišče imelo dovolj podlage, da je predlagateljičino izpovedbo o nenehnem nadzorovanju ocenilo kot verodostojno.

12. Neutemeljeni so očitki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji spravil predlagateljico v duševno stisko. Zaključek ima prepričljivo oporo v ovrednotenju pritožnikovih ravnanj v zadnjih mesecih skupnega življenja, predlagateljičini izpovedbi o doživljanju teh ravnanj in izpovedbi njene osebne zdravnice. V oceni sodišča so ovrednotene tudi okoliščine, na katere opozarja pritožnik. Tako je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da so (bili) odnosi med (sedaj razvezanima) zakoncema zelo slabi in da je tudi predlagateljica povzdignila glas in ponižujoče govorila o nasprotnem udeležencu. Ta ugotovitev temelji na posnetkih, predloženih v dokaznem postopku, tako da je neutemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče ni izreklo o teh posnetkih. Sodišče se je tudi izčrpno opredelilo o stališču nasprotnega udeleženca, da so se konflikti v družini začeli po sporu med njim in sinom in da je ta postopek namenjen sinovi zaščiti (25. točka obrazložitve in naslednje). Izpovedba dr. E. E. ne potrjuje pritožbene trditve, da je konflikte sprožala predlagateljica. Stik z njo je imela le 28. 11. 2019, ko je predlagateljica po detektivovem klicu močno vznemirjena in – kot je priča opisala njeno vedenje – v ihti in vsa razburjena prišla do nje. Trditev, da se je zatekla v varno hišo, ker se ni dobro počutila v domači vasi, ni izkazana. O pomenu policistove ocene, da ni bilo potrebe za izrek ukrepov, se je sodišče ustrezno izreklo, pritožnik pa pravilnosti ugotovitve, da ta sama za sebe v tem postopku ni odločilna, ne nasprotuje. O nasilnih ravnanjih se je sodišče izreklo po oceni izvedenih dokazov, v tej oceni pa se predlagateljičine navedbe o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca niso pokazale kot neverodostojne. Ob tem ni zanemarilo njenega ravnanja. Ugotovitev, da je depresivno anksiozna simptomatika posledica dolgo zanikanih razmer v partnerskem odnosu, ima dovolj zanesljivo podlago v izpovedbi predlagateljičine osebne zdravnice in mnenju psihiatrične klinike. Tudi sovpadanje psihosomatskih težav nasprotnega udeleženca z dogodkom konec septembra, ko je grozil, da bo ubil najprej predlagateljico, nato pa še sebe, dovolj zanesljivo utemeljuje sklep sodišča, da zdravstvene težave nasprotnega udeleženca govorijo v prid predlagateljičinim trditvam o tedanjem dogajanju. Z oceno, da je predlagateljičina vrnitev domov 20. 12. 2019 posledica njenega zanikanja domačih razmer, je sodišče odgovorilo na navedbe nasprotnega udeleženca, da se ga predlagateljica ne boji, ker sta šla med prazniki skupaj na ogled praznične okrasitve v več slovenskih mestih. Dovolj zanesljivo podlago je imelo v izpovedbi predlagateljičine osebne zdravnice, v kateri je opozorila na pogost in tudi pri predlagateljici prepoznan odziv na nasilje z njegovim zanikanjem. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka, da so zgoraj opisana dejanja nasprotnega udeleženca iz obdobja med septembrom in januarjem nesprejemljiva tudi v luči siceršnjih odnosov in načina komunikacije med udeležencema.

13. Neutemeljeno je tudi pritožbeno nasprotovanje ugotovitvam o intenzivnosti predlagateljičine stiske. Skupno pettedenska hospitalizacija v obdobju dveh mesecih in predlagateljičina izpovedba o doživljanju dogajanja v odnosu z nasprotnim udeležencem od grožnje s smrtjo konec septembra 2019 dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da se počuti močno ogroženo in da jo je nasprotnega udeleženca strah. Vztrajno zmanjševanje pomena lastnih ravnanj in pripisovanje izključne odgovornosti za nasilna ravnanja predlagateljici utemeljuje tudi pravilnost stališča v izpodbijanem sklepu, da je potreben izrek ukrepov, ki bodo predlagateljici dali prostor in čas, v katerem se bo mogla umiriti in poiskati trajnejšo rešitev.

14. Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da ni nasprotoval predlagateljičini trditvi, da je ta čas v stanovanjskih hiši le eno stanovanje. Bodoče možne spremembe za odločitev v tej zadevi niso pomembne. Ker se je predlagateljica iz svojega dotedanjega bivališča umaknila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, je neutemeljeno tudi pritožbeno stališče o pomembnosti dejstva, da že od januarja ne živi več na tem naslovu. Kot izhaja iz gornjih razlogov, je sodišče imelo v zbranih dokazih dovolj zanesljivo podlago za sklep, da so predlagateljičini občutki ogroženosti pristni in intenzivni. Pritožbena trditev o protispisnosti ugotovitve, da bi skupno bivanje udeležencev slabo vplivalo na predlagateljičino psihofizično stanje, je neutemeljena že zato, ker gre za ugotovitev, ki izhaja iz dokazne ocene, in ne za ugotovitev, ki bi bila vsebovana v posamezni dokazni listini ali izpovedbi.2 Zaključek razveznega postopka mesec dni pred izdajo sklepa sam po sebi ne zmanjšuje nevarnosti ponovitve nasilnih dejanj oziroma intenzivnosti predlagateljičinih občutkov ogroženosti.

15. Neutemeljeno je tudi nasprotovanje ukrepu prepovedi približevanja predlagateljičinemu delovnemu mestu. Namen ukrepa je istovrsten namenu prepustitve stanovanja in prepovedi približevanja stanovanju, tj. omogočiti žrtvi, da se na krajih, ki so zanjo eksistenčnega pomena, omogoči varno življenje. Pritožbene navedbe ne izpodbijejo zanesljivosti ugotovitve, da točilno mesto na kraju, kjer je predlagateljica zaposlena, ne predstavlja edino za nasprotnega udeleženca sprejemljivega točilnega mesta za točenje goriva za tovorna vozila. Prepričljiva je zato ocena, da okoliščina, da je to mesto nasprotnemu udeležencu najbolj pri roki in da tam lahko uveljavlja popust, ne pretehtata nad potrebo po zagotovitvi predlagateljičine varnosti. Trditev, da je predlagateljica v oktobru lani slikala njegovo vozilo, nima podlage v ugotovitvah izpodbijanega sklepa.

16. Upoštevaje njegovo nizko intenzivnost posega v svobodo nasprotnega udeleženca za izrek prepovedi navezovanja stikov z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo zadostuje ugotovitev, da obstaja možnost, da bi nasprotni udeleženec poskušal navezovati stike s predlagateljico tudi na ta način.

17. O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve.3 Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.

18. Neutemeljeno je nasprotovanje izrečeni denarni kazni. Sodišče ima podlago za tak izrek v 22.č členu ZPND, četudi je žrtev nasilja ne predlaga. Upoštevaje preventivni namen denarne kazni naj bo ta tolikšna, da bo povzročitelja nasilja odvrnila od kršitve izrečenih ukrepov. Pritožnik ni izkazal razlogov, ki bi utemeljevali znižanje izrečene denarne kazni.

19. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe. Glede na to, da se nepremičnine, namenjene za dovoz in parkiranje vozil, ki služijo opravljanju gospodarske dejavnosti, nahajajo za stanovanjsko hišo in pripadajočimi objekti ter na drugi strani vhoda vanjo in dostopa do nje in so po celotni dolžini ločene od ostalih delov deloma s stavbami deloma z visoko grmičasto zasaditvijo (fotografiji B128 in B129), je mogoče tudi z opisano omejitvijo ukrepa zagotoviti, da se poti predlagateljice in nasprotnega udeleženca ne bodo križale. Kot izhaja iz geodetskih zarisov (priloge A31, A32 in A33), gre za parcelo 4, na kateri je stavba 547, in za del parcele 3, po katerem teče dovozna pot do navedene stavbe in služi parkirišču za vozila, namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti nasprotnega udeleženca. Enaki razlogi veljajo tudi v zvezi z ukrepom prepovedi pošiljanja tretjih, da se v imenu in za račun nasprotnega udeleženca zadržujejo na navedenih delih zemljišč. Nenazadnje je nasprotnemu udeležencu prepovedano navezovanje stikov s predlagateljico. Prepreprečevalni učinek pa ima tudi denarna kazen, zagrožena za primer kršitve izrečenih prepovedi.

20. Sodišče v postopku po ZPND – sploh pa ne v pritožbenem postopku – ni pristojno za odločanje o denarnih zahtevkih udeležencev zoper nasprotnega udeleženca.

21. Delna omejitev ukrepov, izrečenih v sklepu sodišča prve stopnje, ni terjala spremembe odločitve o stroških postopka.

22. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča spremenilo tako, da se v II. točki doda nov odstavek, ki določa izjemo od prepovedi iz druge in tretje alineje navedene točke v obsegu, kolikor se zadrževanje nasprotnega udeleženca in tretjih oseb v njegovem imenu in za njegov račun nanaša na parcelo 4 in na del parcele 3, na katerem sta urejena parkirišče za vozila, namenjena za opravljanje poslovne dejavnosti nasprotnega udeleženca, in dovoz do tega parkirišča, in je to zadrževanje potrebno za opravljanje njegove poslovne dejavnosti. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka upošteva delni uspeh nasprotnega udeleženca in naravo zadeve (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

1 O razporeditvi objektov na nepremičninah se je sodišče lahko prepričalo z ogledom slikovnega gradiva. 2 Po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb postopka podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. 3 Tako izrecno sklep VSC II Cp 129/2020.