Jedro

Za presojo ravnanja (opustitve) in za odškodninsko odgovornost toženke je pomembno, da je možnost nastanka škode kot posledica opustitve namestitve varovala na karniso predvidljiva, pri čemer pa ni nujno, da bi bila odgovorna oseba (v obravnavanem primeru toženka) sposobna predvideti konkretne (sicer malo verjetne) posledice, ki se kasneje uresničijo, temveč je zgolj pomembno, da je odgovorna oseba objektivno sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. SODISCE2010-10-26T00:00:00.41ZAZNAMEKZ izpodbijano vmesno vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v celoti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) v škodnem dogodku dne 4. 4. 2009 v prostorih Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja v Mariboru (v nadaljevanju UŠC).

2. Zoper citirano vmesno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijane vmesne sodbe v smeri celotne zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno razveljavitev te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Vse dejanske okoliščine, ki so bistvenega pomena za odločitev o temelju tožbenega zahtevka je namreč sodišče prve stopnje pravilno in glede na trditveno podlago in priložene dokaze tudi popolno ugotovilo ter je na podlagi teh sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, ko je svojo odločitev oprlo na v razlogih izpodbijane sodbe citirana določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sprejeto odločitev je skrbno, vsestransko in natančno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo ne očitanih in ne po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb procesnega prava. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema razloge izpodbijane vmesne sodbe kot pravilne, glede na pritožbena izvajanja pa dodaja:

6. Že glede na razloge izpodbijane sodbe v točkah 5 in 9 je treba zavrniti pritožbene očitke, da po temelju ni podana subjektivna odgovornost toženke, ker manjka eden izmed obveznih štirih elementov krivdne odškodnine odgovornosti, in sicer protipravno ravnanje toženke, saj očitek sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, ko na karniso (imenovano tudi palica) ni namestila dodatnega varovala, ki bi v obravnavanem primeru lahko preprečilo snetje steklene plošče, na kateri je zapisana črka B, nikakor ne more predstavljati protipravne opustitve. Sodišče prve stopnje je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje, da se steklena plošča ni mogla sama pomakniti do roba karnise in sneti, da se lahko steklena plošča na karnisi premakne samo v primeru, ko se objemka steklene plošče potegne vzdolžno proti koncu karnise in predvsem, da je bila na karniso pritrjena dekorativna zavesa in da se lahko plošča po karnisi premakne, če je kot vlečenja vrvice (dekorativne zavese) okoli 45 stopinj, povsem pravilno zaključilo, da takšni dejanski elementi zahtevajo od toženke kot lastnika UŠC, v situaciji, ko najemniku oziroma organizatorju maturantskega plesa dopušča posege v vgrajene elemente oziroma notranjo opremo objekta z dekoracijo prostora na način, da na karniso reklamnega panoja na različne načine pritrdi dekorativno zaveso, kar vse je vedela in tudi dopuščala, kot je že navedeno, da izvede dodatne varnostne ukrepe za preprečitev morebitnega škodnega dogodka, česar pa ni storila. Ni moč pritrditi pritožbenim očitkom, da je opustitvi mogoče pripisati protipravnost samo, če opustitev pomeni kršitev zapovedi, ravnati se na določen način oziroma, da mora imeti opustitev specifično določene značilnosti, na podlagi katerih jo je mogoče okvalificirati kot ravnanje, ki utegne drugemu povzročiti škodo, kar pomeni predvidljivost negativne posledice, ki mora biti objektivno predvidljiva, kar pa da v obravnavanem primeru ni bilo podano, ker da sodišče v razlogih izpodbijane sodbe niti ni pojasnilo, v čem je podana predvidljivost vzročne zveze med dejanjem in škodnim dogodkom in je tako zmotno navedlo, da za krivdno odškodninsko odgovornost sploh ni nujno, da bi odgovorna oseba bila sposobna predvideti posledice. Sodišče prve stopnje je namreč v razlogih pod točko 10 povsem pravilno zaključilo, da je za presojo ravnanja (opustitve) in za odškodninsko odgovornost toženke pomembno, da je možnost nastanka škode kot posledica opustitve namestitve varovala na karniso predvidljiva, pri čemer pa ni nujno, da bi bila odgovorna oseba (v obravnavanem primeru toženka) sposobna predvideti konkretne (sicer malo verjetne) posledice, ki se kasneje uresničijo, temveč je zgolj pomembno, da je odgovorna oseba objektivno sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic.

7. Res je, kot je izvedenec ugotovil v svojem izvedenskem mnenju in kar nadalje poudarja pritožba, da namestitev dodatnih varoval (imenovani tudi zatiči) konstrukcijsko za funkcionalnost karnise sploh niso bili predvideni niti potrebni, ker gre za konstrukcijo ustrezne zanesljivosti, brez nevarnosti samodejnega snetja katere izmed steklenih plošč reklamnega napisa, vendar je izvedenec tudi pojasnil, kako lahko pride do snetja steklene plošče, čemur je sodišče v obravnavanem primeru utemeljeno sledilo. Zato je tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dodatna varovala konstrukcijsko sicer niso bila predvidena niti potrebna, so pa bila potrebna zaradi rabe karnise za namestitev dekorativne zavese, kar je bilo na dan škodnega dogodka storjeno, in kar je toženka - takšno ravnanje-obešanje in posledično snemanje dekorativne zavese na oziroma s karnise dopuščala. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje krivdno odgovornost razlagalo in jo razširilo vse do meje objektivne odgovornosti, za katero pa v konkretnem primeru ni pogojev. Ob dejstvu, da je bilo v obravnavanem objektu pred škodnim dogodkom že večje število prireditev, na katerih se je prostor vselej dekoriral in da so nekateri zaposleni pri toženki videli zaveso, ki se je privezala za karniso, kar vse poudarja pritožba, bi morala toženka glede na konstrukcijo karnise, ko za zadnjo stekleno ploščo s črko B ni bilo več varovala, s katerim je bila karnisa pripeta na steno, predvideti možnost nastanka takšnega škodnega dogodka, kot se je dogodil in temu primerno ukrepati. Ob tem ni pomembno, da je dekorativna karnisa na takšni višini, ki onemogoča dostop do nje brez uporabe lestve ali drugega pripomočka, kot trdi pritožba, vse ob dejstvu, da se je na karniso nameščala dekorativna zavesa, za kar je toženka vedela in to tudi dopuščala.

8. Res je tudi, da je vsak uporabnik dolžan poskrbeti, da se dekoracija namesti in sname na način, da se ne ogroža varnosti ljudi, kot nadalje trdi pritožba in da zato izvedba same dekoracije ne izvira iz sfere toženke, vendar je to razmerje med lastnikom stavbe in uporabnikom - najemnikom prostorov, ne more pa se toženka s tem rešiti svoje odgovornosti v razmerju do tretje - poškodovane osebe.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ne pojasni, v čem je sploh podana krivda toženke. V zadnjem stavku razlogov v točki 5 je namreč sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da, ker je po dejanskih ugotovitvah, kako se je prostor dekoriral, in sicer da se je namestila dekorativna zavesa na karniso reklamnega napisa, in ker je toženka takšno dekoracijo dopuščala, bi morala tudi predvideti možnost snetja steklene plošče s karnise, kar bi preprečila namestitev varovala, ker pa tega ni storila, je v celoti podana njena krivdna odškodninska odgovornost. Pritožba meni, da je pri snemanju dekorativne zavese sodeloval tudi tožnik sam, ki je bil prisoten v prostoru po zaključku dogodka (maturantskega plesa) in je v sodelovanju s tretjo osebo poskušal sneti zaveso, vendar dokazni postopek, katerega je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, tega ni pokazal. 10. Glede na navedeno so neutemeljeni vsi nadaljnji pritožbeni očitki, da je toženka objekt UŠC redno vzdrževala, da gre pri karnisi za konstrukcijsko ustrezne zanesljivosti, ter da je storila vse, kar se od nje lahko razumno in zakonito pričakuje glede vzdrževanja objekta in zagotavljanja varne uporabe.

11. Tudi ni moč pritrditi pritožbi, da je tožnik svoj položaj prilagodil potrebam svoje prvotne izpovedbe in, da so tako tožnik kot vse njegove priče izpovedale neverodostojno, ter da je sodišče prve stopnje tako brez utemeljenega razloga sledilo tožniku, da je stal na določenem mestu, kar bi lahko utemeljilo zgolj navpični padec steklene plošče. Vse izvedene dokaze je namreč sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo v razlogih pod točko 8, ko je svoje zaključke o dejanskem stanju oprlo na izpovedbo priče AŠ, ki je izpovedal, da je videl, da se je pred maturantskim plesom na karniso nameščala dekorativna zavesa, ni pa vedel, kdo jo namešča, takoj po dogodku, ko je steklena plošča padla in je bila na kraju dogodka gruča ljudi, pa je videl poškodovanega tožnika in da je bila dekorativna zavesa na tleh. Takšna izpovedba utemeljeno kaže na zaključke, da je padec steklene plošče povzročilo snemanje dekorativne zavese, kot je to pojasnil tudi izvedenec, medtem ko dokazni postopek ni pokazal, da bi pri snemanju te sodeloval tudi tožnik. Neutemeljen je zato tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje brez vsakega dokaza, pojasnila ali obrazložitve sledilo zahtevku tožnika, pri čemer pritožba napačno - v nasprotju s podatki spisa zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v celoti ocenilo izpovedbo tožnika kot neverodostojno, ker da je zavzelo povsem drugačno stališče glede dejanskega stanja, kot ga je v postopku zatrjeval tožnik, po drugi strani pa da ni pojasnilo, zakaj ni sledilo verodostojni priči DP glede sodelovanja tožnika pri snemanju dekorativne zavese, čeprav je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje v celoti skladno z izpovedbo priče DP in izjavo AŠ. Zato naj bi bili razlogi izpodbijane sodbe glede dejanskega stanja nejasni in med seboj v nasprotju, kar naj bi kazalo na bistveno kršitev določb procesnega prava iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pritožbeno sodišče glede na vse navedeno takšnemu očitku ne more pritrditi, kot tudi ne nadaljnjemu pritožbenemu očitku, da je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov in med temi listinami oziroma zapisi, ker da je sodišče prve stopnje pri povzemanju izvedenskega mnenja brez vsakega razloga izpustilo ključne ugotovitve izvedenca v zvezi z nepotrebnostjo dodatnih zatičev na karnisi. Slednje je sicer res, vendar je toženki prav dejstvo uporabe karnise za namestitev dekorativne zavese, kar je vedela in je to tudi dopuščala, nalagalo večjo previdnost in skrbno ravnanje, torej namestitev varovala na karnisi, česar ni storila.

12. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje - 353. člen ZPP.

13. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s svojo pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.