Jedro

Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku A. S. v roku 15 dni plača odškodnino v znesku 554.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, presežni zahtevek za nadaljnjih 5,000.000,00 SIT s pp. pa je zavrnilo in odločilo še, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati stroške pravdnega postopka v znesku 91.472,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S pravnomočnim sklepom z dne 12.4.2005 je sodišče prve stopnje popravilo izrek sodbe tako, da je znesek 5,000.000,00 SIT, kolikor je bil zahtevek zavrnjen, nadomestilo z zneskom 4,950.000,00 SIT.

Proti sodbi sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del zahtevka ter odločitev o stroških postopka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, prisodilo prenizko odškodnino, napak pa je izračunalo tudi tožnikov uspeh v pravdi, saj je po temelju uspel v celoti, po višini pa res le z 10 %, a v povprečju je uspel s 55 % in ne zgolj z 10 %, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku v celoti ugodi.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa se o njej ni izjasnila.

Tožena stranka uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke po pribavi zdravniške dokumentacije in po dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Tožnik je imel že pred obravnavano nesrečo 11 nesreč s smrtnim izidom in tudi težave z želodcem (verjetno zaradi živcev) in zato ima tožena stranka pravico in interes, da se prepriča kakšne posledice so pustile predhodne nesreče in kakšno je bilo tožnikovo psihofizično stanje pred nesrečo. Na tožnikovo stanje je vplivalo več dogodkov, zato gre za deljeno vzročnost. S tem, ko sodišče ni ugotovilo enega od bistvenih elementov splošnega civilnega delikta, je sodišče napačno interpretiralo normo iz I. odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Ker pa vzročna zveza ni dognana, pa v sodbi tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Primarno predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek v celoti zavrne, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila v odgovoru vročena tožeči stranki, ki pa se o njej ni izjasnila.

Pritožba tožene stranke je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo v prisodilnem delu razveljavilo, posledično tej odločitvi pa je moralo ugoditi tudi pritožbi tožeče stranke in sodbo razveljaviti tudi v delu, ko tožena stranka z zahtevkom ni uspela.

Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki jo je utrpela v škodnem dogodku dne 13.5.1999. Zatrjuje odškodninsko odgovornost tožene stranke iz civilnega delikta, glede katerega zatrjuje danost vseh pogojev in sicer nedopustno ravnanje zavarovanca tožene stranke, nastanek škode, vzročno zvezo med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in tudi odgovornost na strani povzročitelja škode.

Tožena stranka v odgovoru ni osporavala nastanka škode, ki se kaže v tožnikovem psihičnem stanju, kot tudi ne, da je nesrečo povzročil zavarovanec tožene stranke. Pod vprašaj pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo postavila vzročno zvezo med škodnim dogodkom in pri tožniku beleženo škodo in predlagala izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca. Dokaz z zaslišanjem izvedenca je podala tudi tožeča stranka.

Sodišče prve stopnje je sledilo dokaznemu predlogu in angažiralo izvedenca s področja klinične psihologije in mu med drugim postavilo vprašanje, ali je tožnik v nesreči doživel stres, ali je zaradi stresa doživljal in še doživlja kakšne motnje in ali so te motnje trajna posledica nesreče. Glede na takšna vprašanja izvedencu, sodišče ni dvomilo v nedopustnost ravnanja zavarovanca tožene stranke, očitno pa se je sodišču zdelo potrebno razčistiti nastanek škode, predvsem pa vzročno zvezo med škodnim dogodkom in škodo. Torej je s pomočjo angažiranega izvedenca ugotavljalo danost dveh elementov splošnega civilnega delikta, torej s tem temelj odškodninske odgovornosti.

Izvedenec je, kot izhaja iz l. št. 31, mnenje podal na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnika in pregleda obstoječe medicinske dokumentacije osebnega zdravnika ter lečečega psihiatra. Na podano mnenje tožeča stranka ni imela pripomb, je pa mnenje grajala tožena stranka rekoč, da se o mnenju ne more izreči, saj ga ne more preveriti, ker s tožnikovo dokumentacijo, na katero se izvedenec sklicuje, ne razpolaga. Tožena stranka je dne 6.12.2004 (l. št. 40 in 41) predlagala pribavo kompletne zdravstvene dokumentacije in dopolnitev mnenja izvedenca psihologa in ta dokazni predlog ponovila še na glavni obravnavi dne 13.1.2005 (l. št. 46). Tako kot že v odgovoru na tožbo je tožena stranka tudi v okviru teh dokaznih predlogov izpostavljala, da je treba dognati vpliv tožnikove osebnosti in vpliv prejšnjih nesreč na zatrjevano škodo. Sodišče dokaznim predlogom tožene stranke ni sledilo in zavrnitev dokaznih predlogov v izpodbijani sodbi utemeljilo rekoč, da je imel izvedenec na voljo vso dokumentacijo (zdravstveni karton in psihiatrični karton) in da je odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila sporna za toženo stranko, ki tako sodišča ni prepričala, da bi izvedenec podal nepopolno mnenje. Ravno to zavrnitev dokaznih predlogov pa tožena stranka, po mnenju pritožbenega sodišča, utemeljeno izpodbija, ko pravi, da bi bilo nujno pridobiti ambulantni in psihiatrični karton tožnika ter dopolniti izvedeniško mnenje, da bi se mogla ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva (vzročna zveza).

Izhajajoč iz določila I. odst. 253. čl. ZPP, po katerem sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na glavni obravnavi, ali pa naj ga da tudi pisno pred glavno obravnavo, je moč sklepati, da je primarno ustno zaslišanje izvedenca in ne obratno, saj je le tako moč udejanjiti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja. V obravnavani zadevi izvedenec ni bil zaslišan, podal je le pisni izvid in mnenje. To pisno mnenje pa je tožena stranka grajala, nanj je imela pripombe rekoč, da izvedenec ni ocenil tožnikovih osebnih lastnosti in vpliva prejšnjih nesreč. Pritožbeno sodišče deli mnenje tožene stranke, da je ugotovitev slednjega pravno pomembno za rešitev spora, saj ugotovitev, da tožnikove osebne lastnosti in prejšnje nesreče nimajo vpliva na zatrjevano tožnikovo stanje pomeni, da niso na mestu zatrjevanja tožene stranke o deljeni vzročnosti, a contrario, razjasnitev lahko pripelje do sklepa, da je vzročna zveza podana. Vzročna zveza je element civilnega delikta in njeno ugotavljanje je pravno pomembno. Če pa ima pravdna stranka pripombo in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora, kar lahko povzroči dvom o popolnosti ali pravilnosti mnenja, je pa dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci (določil čl. 243 - 256 ZPP). Ta kršitev je pa takšne narave, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Torej je podana kršitev postopkovnih določil iz I. odst. 339. čl. ZPP, ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijane sodbe.

Utegne se izkazati, da je na mestu pritožba tožene stranke, tudi ko opozarja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po pribavi medicinske dokumentacije. S tem, ko pritožba zatrjuje, da izvedeniško mnenje ni sojenje, je le dokaz, ki je preverljiv z drugimi dokazi, tožena stranka izpodbija dejansko stanje. Pritožbeno sodišče se glede na razveljavitev sodbe zaradi bistvene kršitev postopkovnih določil glede dejanskega stanja sicer ne more opredeljevati. Vseeno pa opozarja na pravilnost citirane pritožbene trditve, da je tudi izvedeniško mnenje le eden od dokazov, katerega dokazno vrednost mora sodišče dognati na podlagi skrbne presoje dokaza samega in tudi skupne presoje vseh dokazov. Dognanje izvedenca, zlasti pa, če so na mnenje pripombe, je treba preveriti z razpoložljivimi dokazi., v konkretnem primeru s tožnikovo izpovedbo, verjetno pa tudi z medicinsko dokumentacijo, tako kot je to običaj denimo pri odločanju o odškodnini v primeru fizičnih poškodb. Opustitev izvedbe tega dokaza bi tudi utegnila privesti do razveljavitve sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izhajati iz norme 154. čl. ZOR, po katerem mora škodo povrniti tisti, ki jo povzroči, razen če dokaže, da je škoda nastala brez krivde. Sodišče bo moralo dognati elemente odškodninske odgovornosti, ne le nedopustnost ravnanja, temveč tudi škodo, predvsem pa vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. V konkretnem primeru se sodišče sooča z zatrjevanjem vpliva osebnostnih lastnosti tožnika in preteklih nesreč, torej z materialno pravnim vprašanjem adekvatne vzročne zveze, ki pa narekuje skrbno raziskovanje vseh okoliščin konkretnega primera. Treba bo ugotoviti, ali obstoji adekvatna vzročna zveza med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo in seveda tudi obseg škode. Razmejiti je treba, ali je nesreča edini vzrok, ali pa gre, tako kot trdi tožena stranka, za skupno delovanje več vzrokov, ki so skupaj prispevali k nastanku škode. Sodba mora dati odgovor na vprašanje, ali so po toženi stranki uveljavljena osebnostna struktura in pa prejšnje nesreče, ki so se tudi tragično končale, pravno pomembno vplivale na nastanek škode. Materialnopravno pravilno je naziranje tožene stranke, da mora tožnik sam trpeti tisti del škode, ki ga je pripisati delovanju vzroka na njegovi strani in vzroka, ki ni v obravnavani prometni nesreči. Da pa bo lahko sodišče napravilo sprejemljive materialno pravne zaključke, mora pa seveda sporna vprašanja rešiti v skladu s postopkovnimi pravili. Ob graji pisnega izvedeniškega mnenja in utemeljenih pripombah na mnenje, je na mestu zaslišanje izvedenca, ali pa dopolnitev mnenja. Da pa bo sodišče, v kolikor se stranki tudi po dopolnitvi mnenja, z mnenjem ne bosta strinjali, lahko zaključilo, da je mnenje sprejemljivo in popolno, bo pa seveda moralo za to imeti tehtne in razumne argumente. Izvedeniško mnenje se utegne kot preverljivo in tudi zato sprejemljivo izkazati z vpogledom v tožnikovo zdravstveno dokumentacijo, zato se utemeljenost izvedbe tega kontrolnega dokaza pritožbenemu sodišču ne zdi vprašljiva. Nasprotno. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja in za oblikovanje dokazne ocene v skladu z določilom 8. čl. ZPP, se utegne izvedba tega dokaza pokazati kot neobhodna.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z vzročno zvezo podalo razloge v izpodbijani sodbi, zato ni na mestu očitek pritožbe tožene stranke, da sodba nima razlogov in da je v tem podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča o ugoditvi pritožbi tožene stranke in razveljavitvi sodbe, ki temelji na določilu I. odst. 354. čl. ZPP pomeni razveljavitev odločitve po temelju. Takšna odločitev pa pomeni, da se pritožbeno sodišče ni moglo opredeljevati o pritožbah, ki so grajale prisojo odškodnine po višini. Posledica razveljavitve zadeve po temelju je pa razveljavitev celotne sodbe v vseh izpodbijanih delih, torej tudi v zavrnilnem delu, ki ga je izpodbijal tožnik.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima pravni temelj v določilu III. odst. 165. čl. ZPP.