Jedro

Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revident, ki navaja samo, da gre za vprašanje, kaj je mansarda, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetnici dne 26.9.2008 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z navedbo, da bi zanj imelo zelo hude posledice, če bi res prišlo do rušenja zgradbe, ki je predmet tega postopka. Objekt je bistvenega pomena za opravljanje pašne dejavnosti tožnika. Živinoreja je temeljna dejavnost tožnikove kmetije, vrednost objekta - pastirskega stanu - pa je najmanj 50.000 EUR. Gre tudi za ugotovitev pomembnega pravnega vprašanja, kaj je mansarda.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.9.2006, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote X. z dne 9.11.2005. S to odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da mora tožnik takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo masivno zidanega pritličnega bivalnega objekta z mansardo na zemljišču s parc. št. 581 k.o. ..., ker gradi brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka); da mora tožnik do 30.6.2006 na svoje stroške odstraniti objekt iz 1. točke in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka). Tožnika je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka izreka); ter za objekt iz 1. točke izreka izrekel prepovedi iz 1. odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (4. točka izreka).

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident se smiselno sklicuje na vse tri točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijski razlog po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pride v poštev le, če je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma meritorne odločbe prvostopenjskega sodišča izražena v denarju in če ta presega 20.000 EUR. Te predpostavke niso izpolnjene, saj obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti. Zgolj navedba po revidentu ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 potrebno presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker revident, ki navaja samo, da gre za vprašanje, kaj je mansarda, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker je objekt bistvenega pomena za opravljanje pašne dejavnosti, saj gre za pastirski stan, živinoreja pa je temeljna dejavnost revidentove kmetije. Da lahko revizijsko sodišče presodi trditve revidenta, morajo biti te izkazane. Revident pa v obravnavanem primeru ni z ničemer izkazal zatrjevanih hudih posledic, zato njihova presoja ni mogoča. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.