Jedro

Če je predlog za nadaljevanje postopka, ki miruje, podan pred iztekom treh mesecev ali po izteku štirih mesecev, se predlog zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo (kot prepoznega) predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka, ki je miroval od 29.1.1998 in izreklo, da se tožba šteje za umaknjeno.

Takšno odločitev je oprlo na določbe 217. člena Zakona o pravdnem postopku.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo. Po njegovih navedbah ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v 353. členu Zakona o pravdnem postopku. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo njegovega predloga z dne 24.2.1998, iz katerega izhaja, da je že tega dne, torej pred potekom treh mesecev od dneva nastanka mirovanja postopka, predlagal, da se postopek nadaljuje po 15. juliju 1998, ko se bo vrnil iz Nemčije.

Sodišče ne bi smelo zavrniti tega njegovega predloga (glej sklep z dne 3.3.1998 na red.št. 21 spisa), saj v njem ni zahteval nadaljevanja postopka pred potekom treh mesecev odkar je nastalo mirovanje, temveč po poteku tega roka; sodišče pa je tedaj zavrnilo tožnikov predlog z obrazložitvijo, kot da bi zahteval nadaljevanje postopka pred potekom treh mesecev od nastanka mirovanja. Dne 10.10.1998 (pravilno najbrže: 10.6.1998) je tožnik ponovno podal predlog za nadaljevanje postopka - vključno s predlogom za razpis obravnave v mesecu oktobru 1998, vendar pa je tožnik namesto vabila na obravnavo prejel izpodbijani sklep. Po njegovem mnenju ni bilo pogojev za izdajo takšnega sklepa, saj je predlagal nadaljevanje postopka v tej zadevi pred potekom štirih mesecev od dneva nastanka mirovanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je bil izpodbijani sklep, s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku, ki je stopil v veljavo 14.7.1999 (Ur.l. RS, št. 26/99), se ta postopek glede na določbo prvega odstavka 498. člena navedenega zakona nadaljuje po prejšnjem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP/77).

Zato je treba dejstvo, da je tožnik predlagal dne 24.2.1998 nadaljevanje postopka, v katerem je nastopilo mirovanje dne 29.1.1998, presojati po določbi drugega odstavka 217. člena ZPP/77 (in ne morda po določbi drugega odstavka 210. člena sedanjega Zakona o pravdnem postopku). Ker po tej določbi, to je določbi drugega odstavka 217. člena ZPP/77, stranka ne more predlagati nadaljevanja postopka, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se tožnik v pritožbi zaman sklicuje na svoj prvi predlog za nadaljevanje postopka z dne 24.2.1998, ki je bil vložen pred iztekom treh mesecev od nastanka mirovanja in ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3.3.1998 itak že povsem pravilno zavrnilo.

Odločitev o tem je postala pravnomočna, saj je tožnik ni izpodbijal. Da pa je tožnik vložil svoj drugi predlog za nadaljevanje postopka po izteku štirih mesecev od dneva, ko je nastalo mirovanje, pa niti sam ne zanika, enako pa izhaja iz podatkov na list. št. 29 in 32 spisa. S tem so seveda po sili zakona nastopile posledice, predvidene z določbo tretjega odstavka 217. člena ZPP/77, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v izreku izpodbijanega sklepa in na katere je bil tožnik pravilno in pravočasno opozorjen. Tako se pokaže, da obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba tožnikovo pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi.