Jedro

Odločitev tožene stranke je bila sprejeta preuranjeno. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena za postopek (za zastopanja in svetovanje), ki še ni bil sprožen. Prav tako je bila odobrena za ugotovitev skupnega premoženja, pri čemer pa bi morala prosilka natančno pojasniti, zakaj meni, da ji na nepremičnem premoženju, ki načelno sodi v moževo posebno premoženje, pripada določen delež.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 864/2010 z dne 17. 5. 2010, se odpravi in se vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 864/2010 z dne 17. 5. 2010, odločila, da se prošnji A.A. z dne 1. 4. 2010 ugodi in se ji odobri redna brezplačna pravna pomoč zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na tem premoženju, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodne takse od 1. 4. 2010 ter za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnica B.B. Odločitev je tožena stranka utemeljila s podatkom, da je prosilka zaprosila za pomoč v zvezi z delitvijo skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze in prošnji predložila podatke, ki utemeljujejo njeno premoženjsko stanje. Ugotovila je, da prosilka živi v gospodinjstvu z dvema mladoletnima otrokoma in možem, ki je nasprotna stranka v postopku, v zvezi s katerim prosilka naproša za pomoč, zato se slednji v skladu z določilom 21. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004 s spremembami 23/08, v nadaljevanju ZBPP), ne upošteva pri ugotavljanju njenega finančnega in premoženjskega stanja. Je zaposlena in prejema plačo v povprečnem mesečnem znesku 439,03 EUR. Prav tako prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in invalidnino v skupnem mesečnem znesku 326,38 EUR. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (glede na to, da otroka še nista dodeljena v varstvo in vzgojo enemu od staršev, je sodišče vsakemu staršu štelo enega otroka) tako znaša 382,70 EUR in ne presega v zakonu določenega cenzusa. Prosilka je tudi lastnica osebnega avtomobila, katerega vrednost ne presega oziroma dosega višine 35 osnovnih zneskov minimalnega osebnega dohodka, zato se v skladu z določilom 23. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, 73/2008-v nadaljevanju ZSV) ne upošteva pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja, prav tako ni lastnica nepremičnin ali imetnica vrednostnih papirjev ter nima denarnih prihrankov. Na podlagi teh ugotovitev je tožena stranka sklenila, da prosilka izpolnjuje finančni in premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V nadaljevanju je presojala izpolnjevanje pogoja 24. člena ZBPP in ugotovila, da je prosilka zaprosila za pomoč glede delitve premoženja ob razvezi zakonske zveze ter pojasnila, da je lastnik nepremičnin C.C., njej pa pripada polovica tega premoženja. Po vpogledu v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Žalcu je tožena stranka ugotovila, da prosilka ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, pač pa je lastnik teh nepremičnin njen mož C.C., ki je lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov, gospodarskega poslopja, stanovanjske hiše in dvorišča, lastninska pravica na njegovo ime pa je bila vknjižena na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. D 6/2010 z dne 16. 2. 2010. Glede na podatke zemljiške knjige je zaključiti, da delež prosilke na tem premoženju še ni določen, zato je potrebno v pravdnem postopku najprej ugotoviti obseg skupnega premoženja razvezanih zakoncev in določiti njune deleže na tem premoženju. Zadeva očitno ni nerazumna in je pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke, ki je s svojim delom prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, pomembna pa je tudi za osebno socialno ekonomski položaj prosilke, zato ker bi lahko s plačilom morebitnih stroškov postopka bilo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje otrok.

Tožeča stranka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da ne izpodbija ugotovitve o izpolnjevanju finančnega in premoženjskega pogoja, ne strinja pa se z ugotovitvijo, da so v tem primeru izpolnjeni objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP. Tožena stranka namreč svojo odločitev o obstoju tega pogoja utemeljuje s podatkom, da zadeva ni očitno nerazumna ter da je pomembna za prosilkin osebni in socialnoekonomski položaj. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi bila predmet pravdnega postopka ugotovitev prosilkinega deleža na skupnem premoženju po razvezi zakonske zveze. Po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je skupno premoženje zakoncev tisto, ki izpolnjuje dva pogoja, prvič, da ga zakonca pridobita z delom in drugič, da mora biti pridobljeno v času trajanje zakonske zveze. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je C.C. lastnik številnih nepremičnin in je v zemljiški knjigi nanj vpisana lastninska pravica do celote. Tožena stranka nima prav, ko meni, da je potrebno ugotoviti delež prosilke na tem premoženju. Iz odločbe sicer ni razvidno, kdaj je prenehala zakonska zveza med zakoncema, kar je v tem primeru tudi irelevantno, razviden pa je podatek, da je C.C. te nepremičnine pridobil na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 16. 2. 2010. Glede na čas prenehanja zakonske zveze je povsem jasno, da ob takšni ugotovitvi predmetne nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje zakoncev, saj niso bile pridobljene s skupnim delom.

Tako po mnenju tožene stranke ni izpolnjena predpostavka iz 4. alinee 24. člena ZBPP, saj prosilka v pravdi za določitev solastnega deleža na premoženju, ki ga je bivši zakonec dobil na podlagi dedovanja in gre za njegovo posebno premoženje, ne more uspeti. Tožena stranka iz navedenega razloga predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnjo prosilke kot neutemeljeno zavrne, podredno pa, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Sodišče je prejelo odgovor stranke z interesom v tem upravnem sporu, v katerem oporeka tožbenim trditvam. Navaja, da ne drži trditev, da sta z možem razvezana, ker uradno zahteva za razvezo zakonske zaveze še ni bila podana. Prav tako navaja, da sporne nepremičnine sodijo v skupno premoženje, saj je v te nepremičnine vlagala in prilaga specifikacijo opravljenih ur in dela. Navaja tudi, da je bil vmes C.C. brezposeln, zato je upravičena do deleža oziroma delitve premoženja po razvezi zakonske zveze in glede na njen socialnoekonomski položaj do bpp.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo sodišču ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da ni sporno, da prosilka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sporno pa je, ali izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za njeno dodelitev, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedeni kriteriji za odločanje ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo „objektivno presojo“ zadeve, ki pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni bila opravljena. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je prosilki brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodne takse, iz obrazložitev odločitve pa izhaja, da prosilka prosi za pomoč glede delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Sodišče po vpogledu v podatke predloženega spisa ter upoštevaje navedbe stranke z interesom v tem upravnem sporu, prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da zahteva za razvezo zakonske zveze še ni vložena, ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke sprejeta preuranjeno. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč v dodeljenem obsegu odobrena za postopek (za zastopanje in pravno svetovanje), ki še ni bil sprožen. Prav tako je bila odobrena za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki temelji na podatku, da je zakonec prosilke lastnik nepremičnin, ki jih je pridobil na podlagi dedovanja. V zvezi s slednjim podatkom sodišče toženo stranko, enako kot to navaja tožnica v tožbi, opozarja na določbo 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev. Iz te določbe je tako jasno razbrati, da premoženje, ki ga zakonec podeduje ali prejme kot darilo, ostane njegova last. Tako za izpodbijano odločitev tožene stranke po presoji sodišča nikakor ni zadoščala zgolj prosilkina navedba, da je lastnik nepremičnin mož, ampak bi morala prosilka, tako kot je to storila v odgovoru na tožbo, natančno pojasniti, zakaj meni, da ji na tem nepremičnem premoženju, ki načelno sodi v moževo posebno premoženje, pripada določen delež. Odsotnost teh podatkov oziroma razlogov pomeni, da bi morala tožena stranka upoštevati določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki določa, da se v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00 – ZUP) in skladno z določbo 8. člena ZUP prosilko pozvati k dopolnitvi vloge (66. člen v povezavi z določbo 67 člena ZUP) ter šele po tako dopolnjenem postopku, upoštevaje tudi dejstvo, da tožba še ni bila vložena, odločiti o obsegu zaprošene brezplačne pravne pomoči. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006-v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločati o prosilkini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, skladno z navodili sodišča izraženimi v obrazložitvi te sodbe in na podlagi tako dopolnjenega postopka izdati nov upravni akt, v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1.