Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sporih majhne vrednosti velja načelo pisnosti izvedenih dejanj. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati, kot vse dokaze predložiti v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Rok za vložitev te vloge je za vsako stranko 8 dni. V primeru, da vloži stranka vlogo z novimi dejstvi in dokazi po preteku roka ali ustno na naroku, se te njene navedbe ne upoštevajo.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
V izpodbijanem delu prvostopne sodbe je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. ... z dne ... vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 408.722,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 123.157,40 SIT od dne 11.7.1997 dalje do plačila, od zneska 45.513,60 SIT od dne 24.7.1997 dalje do plačila in od zneska 240.051,70 SIT od dne 13.7.1998 dalje do plačila in v celoti v 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da povrne tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 28.208,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 13.12.1999 dalje do plačila (3. točka izreka). Zoper navedeni ugodeni del prvostopne sodbe se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi priznava, da je zamudila 8-dnevni rok za predložitev pripravljalne vloge z dokazili. Sklicuje se na načelo materialne resnice, saj dokazi, ki jih je tožena stranka predložila na sami obravnavi, izkazujejo, da tožena stranka tožeči stranki ne dolguje ničesar. Pritožba ni utemeljena. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Zato se uporabljajo določila, ki so vsebovana v 30. poglavju Zakona o pravdnem postopku od člena 442 do vključno člena 458. V tem postopku pa velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Pravdne stranke smejo navajati dejstva in predlagati dokaze le v pisnih vlogah. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati in vse dokaze predložiti že v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Nato lahko vsaka stranka vloži le še po eno pripravljalno vlogo, v kateri še lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (452. člen ZPP). V skladu s tretjim odstavkom 452. člena ZPP je imela tako tožena stranka možnost, da bi prerekala vse navedbe tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge v roku osmih dni, ko jo je prejela. Pravilna je ugotovitev prvostopne sodbe, da tožena stranka tako ni postopala. Čeprav je s strani sodišča ob razpisu naroka za dne 13.12.1999 izrecno prejela opozorilo, da velja načelo pisnosti in da mora v roku osmih dni predložiti pripravljalno vlogo, v kateri mora navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze, prav tako pa tudi opozorilo, da sodišče dejstev in dokazov, ki jih bo stranka navajala kasneje ne bo upoštevalo (453. člen ZPP), je tožena stranka preko pooblaščenca predložila pripravljalno vlogo z dokazili šele na naroku dne 13.12.1999, torej po izteku roka iz tretjega odstavka 452. člena ZPP. Prvostopno sodišče zato pravilno navedene pripravljalne vloge, vložene v nasprotju z zgoraj citiranimi določili ZPP ni upoštevalo in odločilo zgolj po predloženih dokazilih tožeče stranke. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na kršitev načela materialne resnice. To načelo je namreč v postopku v sporih majhne vrednosti z zgoraj navedenimi določili izrecno omejeno. Zato se upoštevajo ta posebna določila ne glede na materialno resnico, ki je v določbah novega ZPP 1999 bistveno zožena. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ob upoštevanju posebnih določil, ki veljajo v sporu majhne vrednosti, je prvostopno sodišče pravilno uporabilo posamezne določbe materialnega prava, ni pa podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten (1. odst. 458. čl. ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 353. členom ZPP. Izrek o stroških pravdnega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.